Po svetu je bilo leta 2015 nameščenih za 430 GW vetrnih elektrarn, kar pomeni, da se je obseg zmogljivosti v petih letih več kot podvojil, kaže poročilo o statusu na področju vetrne energije (Wind Energy Status Report 2016), ki ga je pred kratkim objavilo Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske komisije. Od leta 2010 je v Uniji vsako leto za 10 do 13 GW novih vetrnih zmogljivosti, po zaslugi napredka na področju vetrne energije na morju pa bi se po navedbah poročila utegnila ta števila v prihodnjih štirih do šestih letih povzpeti na 15 GW.

Poročilo predstavlja ključne informacije o dogajanju na globalnem trgu, tehnoloških trendih in podpori, ki jo Evropa namenja vetrni energiji.

Leta 2015 je bil presežen rekord v obsegu novih zmogljivosti, dodanih v enem letu. Skupaj je bilo nameščenih za približno 64 GW vetrnih elektrarn, kar je 20 odstotkov več kot leta 2014.
Po podatkih poročila je skupni obseg vseh zmogljivosti po svetu dosegel približno 430 GW, pri čemer se je za okoli 140 GW vetrnih elektrarn (ki proizvedejo približno 300 TWh električne energije na leto) nahajalo znotraj meja Evropske unije. Kitajska je po obsegu nameščenih zmogljivosti prehitela Unijo (145 GW proti 140 GW), vendar pa zaradi počasnega razvoja omrežja in omejitvenih ukrepov za njo zaostaja po obsegu zmogljivosti, priključenih na omrežje. Teh je na Kitajskem za okoli 130 GW, v Uniji pa, kot rečeno, 140 GW.

Ko govorimo o vetrni energiji na kopnem, so po podatkih poročila v letu 2015 glede na povprečno nazivno moč prednjačile vetrne elektrarne v Evropi z 2,4 MW.

Vetrna energija na morju še vedno predstavlja zgolj drobec skupnega izkoriščanja vetrne energije. Med letoma 2010 in 2015 se je delež zmogljivosti na morju glede na obseg vseh nameščenih zmogljivosti povečal z 1 odstotka (3,8 GW) na 3 odstotke (12,2 GW).

Izkoriščanje tovrstne energije v evropskih morij pa je zabeležilo približno 29-odstotno rast. Za povečanje z 1,8 GW leta 2014 na 2,3 GW leta 2015 je zaslužno pestro dogajanje na nemškem trgu vetrne energije na morju v letu 2015.

Napovedi kažejo, da bi lahko do leta 2020 po svetu naročili za približno 34,8 GW novih vetrnih elektrarn na morju.

Tehnologija na področju vetrne energije se še naprej razvija v smeri daljših lopatic, zmogljivejših generatorjev in višjih stolpov. Vetrni projekti na morju postajajo večji, bolj oddaljeni od obale in stojijo v globljih vodah, za temelj pa se še vedno najpogosteje uporablja – in pričakovati je, da bo tako tudi v prihodnje – enopilotna struktura.

Kot so zapisali avtorji poročila, je eden glavnih izzivov, s katerimi se sooča vetrna industrija, povečevanje vetrnih turbin. Tehnološki razvoj je zato v zadnjem času v veliki meri usmerjen v modularno izvedbo sestavnih delov za vetrne elektrarne, in sicer ne zgolj za stolpe in lopatice, temveč tudi za zmogljivejše generatorje in transformatorske postaje na morju. Poleg tega se pojavljajo povsem inovativni koncepti in tehnologije vetrnih turbin, ki naj bi izboljšali zajem energije, optimizirali delovanje in tako zmanjšali ceno energije.

Čeprav se trenutno podporne sheme za vetrno energijo po državah članicah Unije razlikujejo, je po navedbah avtorjev poročila opazen prehod od sistemov zagotovljenih odkupnih cen k shemam, ki temeljijo na javnem zbiranju ponudb.

Do julija 2016 je razpisno podporno shemo za nove naprave za izkoriščanje vetrne energije na kopnem uvedlo devet članic unije, sedem članic pa je enako shemo uveljavilo za vetrno energijo na morju. Samo tri države so z razpisnimi postopki ponujale premije za dopolnitev tržne cene, in sicer Hrvaška (elektrarne na kopnem), Nizozemska (na kopnem in na morju) in Danska (na morju). Regulatorne spremembe za uskladitev z določili Smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 so v teku ali razvoju v Nemčiji, na Madžarskem, Irskem, Slovaškem, Finskem in v Litvi.

Poročilo je (v angleškem jeziku) dostopno TUKAJ.