Veleprodajna cena električne energije naj bi bila v Nemčiji leta 2030 po zaslugi opustitve premoga in povečevanja deleža energije iz obnovljivih virov za 5 EUR/MWh nižja, kot bi bila v primeru nadaljevanja sedanjega stanja brez sprememb, je pokazala študija, ki so jo pripravili v energetskem think tanku Agora Energiewende.

Glede na ključne ugotovitve empirične analize, opravljene po naročilu omenjene organizacije, bo imela opustitev proizvodnje električne energije s pomočjo premoga v kombinaciji z razmahom energije iz obnovljivih virov v Nemčiji zelo omejen vpliv na cene električne energije.

»Če se delež OVE poveča na 65 odstotkov elektroenergetske mešanice in se proizvodnja elektrike s pomočjo premoga skrči za dve tretjini, kot je predvidela nemška komisija za premog, bo leta 2030 kilovatna ura električne energije stala samo odstotek več kot danes. Kompromis, ki ga je komisija sklenila v začetku letošnjega leta, zagotavlja tudi, da bodo cene električne energije ostale konkurenčne za industrijska podjetja, ki so veliki porabniki električne energije,« so zapisali v think tanku.

V analizi primerjajo dva scenarija: takega, po katerem bi proizvodnjo v premogovnih elektrarnah oklestili v skladu s priporočili komisije za premog, ter nadaljevanje sedanjega stanja brez opuščanja premoga ali povečevanja deleža OVE.

Izračuni v študiji so pokazali, da bi gospodinjski odjemalci leta 2030 realno plačevali približno 0,4 evrocentra za kilovatno uro več kot danes. Največji del računa za elektriko bi še vedno predstavljale dajatve za uporabo omrežja, torej doplačilo k ceni električne energije, s katerim se financira širitev in posodabljanje elektroenergetskega omrežja.

Po navedbah avtorjev študije pa bi energijsko intenzivnim industrijam »kompromis o premogu celo koristil, saj bi krepko povečanje deleža OVE do leta 2030 zmanjšalo veleprodajno ceno električne energije za približno 0,5 evrocenta za kilovatno uro glede na scenarij nadaljevanja sedanjega stanja«.

»Če bi obveljal načrt komisije za premog, bi se veleprodajna cena leta 2023 gibala pri 47 EUR/MWh, leta 2030 pa pri 51 EUR/MWh. V primeru nadaljevanja sedanjega stanja bi bila cena v omenjenih letih 48 EUR/MWh oz. 56 EUR/MWh.

»Naglo povečanje deleža OVE bi tako energijsko intenzivne industrije obvarovalo pred visokimi cenami električne energije,« je ugotovitve komentiral direktor think tanka Agora Energiewende Patrick Graichen.

Kot so še dognali avtorji študije, bi Nemčija ostala neto izvoznica električne energije tudi v primeru, če se delež OVE v elektroenergetiki poveča na 65 odstotkov.

»Ob opuščanju jedrske energije se bo letni izvoz sicer do leta 2023 s sedanjih 50 TWh zmanjšal na 5 TWh, vendar naj bi se po tem letu spet začel povečevati in do leta 2030 dosegel 25 TWh. Do takrat naj bi se skupna domača proizvodnja električne energije povečala za približno 11 TWh in dosegla 630 TWh,« so zapisali avtorji.

»Tako bo Nemčija celo ob opuščanju premoga še naprej proizvajala več električne energije, kot jo sama porabi,« je poudaril Graichen. Po njegovih besedah bo na dolgi rok nemška »cenovno ugodna električna energija iz obnovljivih virov nadomestila konvencionalno električno energijo v drugih evropskih državah«.