»Digitalizacija na vseh področjih življenja prispeva k vse večjemu številu elektronskih aparatov in naprav za delo in zabavo doma. Pri tem se število prenosnih računalnikov in igralnih konzol povečuje, zastarela katodna tehnologija pa je še vedno prisotna v nekaterih slovenskih gospodinjstvih, čeprav počasi tone v pozabo. Energetsko neučinkovita gospodinjstva, ki aparatov in naprav ne izklapljajo iz stanja pripravljenosti oz. ko jih ne uporabljajo, skupaj v enem letu porabijo za več milijonov evrov električne energije in s tem nepotrebno ustvarijo na tisoče ton izpustov ogljikovega dioksida (CO2),« kaže raziskava.
 
V Raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 so 1.002 gospodinjstva povprašali po vrsti in številu elektronskih aparatov in naprav za delo in zabavo, kot so prenosniki in namizni računalniki, televizorji, hišni kini ali igralne konzole. Povprašali so jih, če električne aparate in naprave za delo in zabavo izklopijo tudi iz stanja pripravljenosti oz. ali imajo naprave pogosto vklopljene tudi, ko jih ne gledajo ali uporabljajo.

Izsledki Raziskave REUS 2019 kažejo, da slovenska gospodinjstva niso učinkovita pri uporabi električnih aparatov in naprav za delo in zabavo. Deklarativni odnos do učinkovite rabe energije je prisoten tudi pri ravnanju z napravami in aparati za delo in zabavo: polovica aktivnih gospodinjstev, dve petini skeptičnih in ena tretjina pasivnih gospodinjstev s takšnimi napravami in aparati ravna pravilno. Rezultati kažejo, da manj kot polovica gospodinjstev (45 %) izklaplja svoje električne aparate in naprave iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja, dobra četrtina (26 %) to dela občasno, dobra četrtina pa tega ne dela (28 %). Manj kot polovica (44 %) anketiranih gospodinjstev električne aparate in naprave po navadi izklopi, ko jih ne uporablja, dobra četrtina (26 %) to počne občasno, dobra četrtina (29 %) pa ima pogosto vklopljene aparate in naprave, tudi ko jih ne gleda ali uporablja.

Statistični podatki kažejo, da skupni dohodek gospodinjstev vpliva na upravljanje z energijo. Manj kot polovica gospodinjstev z dohodki do 2.760 EUR in nekaj več kot tretjina gospodinjstev z dohodki nad 2.761 EUR aparate in naprave redno izklapljata. Štiri od desetih gospodinjstev z dohodki nad 2.761 EUR, tri od desetih gospodinjstev z dohodki med 691 in 2.760 EUR ter dve od desetih gospodinjstev s skupnimi dohodki do 690 EUR aparatov in naprav ne izklapljajo iz stanja pripravljenosti. Glede na regije je najvišji delež gospodinjstev s pozitivno navado izklapljanja aparatov in naprav iz stanja pripravljenosti v Posavski regiji in na Gorenjskem, največji delež gospodinjstev, ki tega ne počne, pa živi v Zasavski regiji in Jugovzhodni Sloveniji.

V zadnjih sedmih letih se je delež gospodinjstev, ki izklapljajo naprave, ki niso v uporabi, statistično zmanjšal, delež gospodinjstev, ki imajo občasno ali pogosto vklopljene, pa se je povečal. Delež gospodinjstev, ki ima pogosto aparate vklopljene, tudi ko jih ne uporablja, upada s starostjo. Pogosto vklopljene aparate in naprave pušča petina starejših od 65 let in manj kot dve petini anketirancev, starih med 18 in 35 let. Ne pušča pa več kot tri petine starejših od 65 let in nekaj manj kot dve petini starih med 18 in 35 let. Največji delež gospodinjstev, ki redno izklaplja aparate in naprave za delo in zabavo, ko ti niso v uporabi, živi v Primorsko-notranjski regiji in na Gorenjskem. Največji delež gospodinjstev, ki so pri tem energetsko neučinkovita, živi v jugovzhodni Sloveniji.