Na dan podnebnih sprememb, ki ga vsako leto obeležimo 15. maja, želijo odgovorni predvsem opozoriti na trende, ki bi nas morali skrbeti: globalne temperature zraka in oceanov naraščajo, čedalje višje so tudi količine toplogrednih plinov v ozračju, ki večinoma izvirajo prav iz človekovih dejavnosti. Namen tega dneva je opozoriti predvsem na škodljive posledice, ki jih podnebne spremembe povzročajo v okolju. Podatki kažejo, da temperature v zadnjih desetletjih tudi v Sloveniji naraščajo.

Trend naraščanja temperatur po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) zaznavamo tudi v Sloveniji. »Zgolj v zadnjega pol stoletja je povprečna letna temperatura zraka na merilnih postajah na Kredarici in v Ljubljani (Bežigrad) narasla za okoli 2 stopinji Celzija. Podobno sliko kažejo tudi podatki drugih meteoroloških postaj. V 2011 je povprečna letna temperatura zraka na Kredarici prvič od začetka uradnih meritev presegla 0 stopinj Celzija. Drugič je bila ta meja presežena štiri leta pozneje, leta 2015,« pravijo na Statističnem uradu RS.

Dodajajo, da znanstvene študije ugotavljajo, da v zadnjih dveh stoletjih na podnebne spremembe najbolj vplivajo prav emisije toplogrednih plinov. »To so poleg ogljikovega dioksida (CO₂) še metan (CH₄), didušikov oksid (N₂O), delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF₆).« Pojasnjujejo, da imajo vsi omenjeni plini znatno večji potencialni učinek tople grede kot CO₂, vendar so njihove količine med emisijami hkrati bistveno manjše, zato njihove vrednosti izražam v ekvivalentih CO₂. »Tako se pri izračunih upoštevajo različni pretvorbeni faktorji: ena enota CH₄ ima denimo 25-krat večji toplogredni učinek kot količinsko enaka enota CO₂, ena enota N₂O 298-krat večjega, skupina plinov HFC 124- do 14.800-krat večjega, skupina plinov PFC 7.390- do 12.200-krat večjega, SF6 pa kar 22.800-krat večjega,« pravijo statistiki.

Podatki računov emisij v zrak (na voljo so podatki za obdobje 2008–2014) potrjujejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji, a ne vseh. Zmanjšale so se predvsem emisije ogljikovega dioksida, medtem ko so se emisije skupin plinov HFC in PFC v tem obdobju povečale za dvakrat, ugotavljajo na nacionalnem statističnem uradu.

»Ob upoštevanju ekvivalentov CO₂ je delež CO₂ med toplogrednimi plini v letu 2015 v Sloveniji znašal 80,8 %, delež vseh drugih plinov skupaj pa 19,2 %. V letu 2015 je količina emisij toplogrednih plinov v Sloveniji znašala 16.831 gigagramov (Gg) ekvivalenta CO₂, kar je za 1,3 % več kot v letu 2014 in za 17,4 % manj kot v letu 1986 (ki je v Kjotskem protokolu navedeno kot izhodiščno leto),« navajajo na statistične uradu in dodajajo, da so emisije toplogrednih plinov od začetka 90. let 20. stoletja do leta 2008, ko so dosegle vrh z 21.498 Gg emisij ekvivalenta CO₂, postopoma naraščale, nato pa razmeroma hitro upadale do leta 2014, ko je količina emisij znašala 16.610 Gg ekvivalenta CO₂.

»Upad količine emisij po letu 2008 lahko deloma pripišemo posledicam gospodarske krize, deloma pa tudi toplejšim zimam: takoj po letu 2008 je bil na primer opazen predvsem upad emisij iz industrijskih procesov, v letih 2013, 2014 in 2015 pa je opazneje upadla tudi količina emisij iz energetske rabe goriv (ta zajema porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih),« pravijo na uradu.