V ponedeljek, 8. avgusta, je bil Dan ekološkega dolga. Gre za dan, ki je določen glede na izračune porabe ekoloških in drugih naravnih virov oziroma dan, ko letne potrebe človeštva po energiji presežejo regenerativne zmožnosti narave za tisto leto. To torej pomeni, da smo minuli ponedeljek potrošili že vse naravne vire in ekološke dobrine, ki se lahko naravno obnovijo v roku enega leta, opozarja mednarodna raziskovalna organizacija Global Footprint Network.

Najhitrejšo rast na področju ekološke prekoračitve je opaziti pri emisijah ogljikovega dioksida. Ogljični odtis namreč predstavlja kar 60 odstotkov vseh naših zahtev po naravnih virih. Če bomo želeli doseči cilje, ki jih je decembra lani v Parizu sprejelo nekaj manj kot 200 držav, bo potrebno ogljični odtis do leta 2050 povsem izničiti. To pa bo zahtevalo povsem nov način življenja na tem planetu.

»Dobra novica je, da je z današnjo tehnologijo takšna sprememba povsem izvedljiva, ugodna pa je tudi s finančnega vidika, saj njene splošne koristi presegajo njene stroške. S tem bomo namreč spodbudili sektorje v vzponu, kot so obnovljivi viri energije, ter obenem zmanjšali tveganja in stroške, povezane z vplivi podnebnih sprememb na neprimerno infrastrukturo. Edini vir, ki ga torej potrebujemo sedaj, je politična volja,« je ob tem dejal Mathis Wackernagel, prvi mož Global Footprint Network. 

Nekatere države se s tem izzivom na srečo že spopadajo: Kostarika je v prvih treh mesecih tega leta kar 97 odstotkov vse potrebne električne energije proizvedla iz obnovljivih virov (OVE), izjemen napredek pa je bilo opaziti tudi na Portugalskem ter v Nemčiji in Veliki Britaniji, saj so OVE za nekaj minut (v primeru Portugalske pa kar za nekaj dni) pokrili celotno povpraševanje po električni energiji v državi. Kitajska vlada pa je predstavila načrt za zmanjšanje porabe mesa v državi za 50 odstotkov, kar naj bi emisije ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki nastanejo v kitajski živinorejski industriji, do leta 2030 zmanjšalo za 1 milijardo ton.