Družba Petrol Geo je decembra pričela s podzemnimi gradbenimi deli na opuščeni vrtini Pg-8 za potrebe pilotne geotermične elektrarne Čentiba, zagonski testi pa so načrtovani junija letos, so ob slavnostni obeležbi uradnega začetka gradbenih del 20. januarja sporočili iz Dravskih elektrarn Maribor (DEM), ki je nosilec projekta. Gradbeno dovoljenje za elektrarno so prejeli lani.

Specifika pilotne geotermične elektrarne Čentiba – nazivne moži 50 kW in letne proizvodnje 400 MWh električne energije – na opuščeni plinski vrtini Pg-8 bo v uporabi geotermične gravitacijske toplotne cevi, ki omogoča zaprt krogotok tehnološkega medija. Za delovanje elektrarne je potrebna ena suha vrtina, premera približno 30 centimetrov, je zbranim pojasnil generalni direktor DEM Damjan Seme.

»V svetovnem merilu gre za tržno nišo na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Pilotni projekt bo prva aplikacija tega principa, ki je plod slovenskega znanja,« je dodal.

Pilotna geotermična elektrarna v naselju Čentiba v občini Lendava bo izkoriščala geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov. Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne bo prihajala v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena (jeklena obloga vrtine) in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena. Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela, tj. geotermične gravitacijske toplotne cevi, in nadzemnega dela, tj. hladilnega sistema in strojnice, o pilotni geotermični elektrarni pravijo v DEM, ki pri projektu SI-Geo-Electricity sodeluje s Petrol Geo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru ter Geološkim zavodom Slovenije.

Podzemna dela po pojasnilu DEM zajemajo odstranitev obstoječih cevi, za kar je mobilizirano specialno dvigalo z dodatno opremo, s katerim se bo izvleklo trenutno postrojenje. Sledilo bo preverjanje plinotesnosti vrtine, montaža geotermične gravitacijske toplotne cevi ter preverjanje plinotesnosti medcevnega prostora v vrtini. Omenjena podzemna dela potekajo v skladu z izdelanim rudarskim projektom.

Po opravljenih navedenih delih se nato začnejo aktivnosti na nadzemnem delu izgradnje pilotne geotermične elektrarne, in sicer gradbena dela (izgradnja treh gradbenih podstavkov, kanalizacije, vodovoda in elektrovoda), dela na elektro in strojni inštalaciji, tehnični pregled, modeliranje in dolgoročni monitoring poskusnega obratovanja ter ocena geotermičnega potenciala opuščenih naftno-plinskih vrtin v Sloveniji in priprava smernic za razvoj projektov za izgradnjo inovativnih geotermičnih elektrarn.

Zagonski testi prve geotermične elektrarne v Sloveniji so po navedbah DEM načrtovani junija letos.

V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil tudi na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu. »Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in možnost izrabe opuščenih vrtin po svetu,« poudarjajo v DEM.

Slavnostni govornik uradnega začetka podzemnih gradbenih del je bil tudi minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek, ki je o projektu med drugim povedal, da je ta tudi izjemna razvojna priložnost za Pomurje. »Upam, da bo projekt prinesel želene rezultate ter da bo geotermični potencial SV Slovenije dal nov razvojni zagon gospodarstvu Pomurske regije in hkrati prispeval k razogljičenju in večji energetski neodvisnosti Slovenije, ki je v teh zaostrenih razmerah še posebej pomembna«.

Župan občine Lendava Janez Magyar pa je pristavil, da so s postopki in aktivnostmi za uporabo geotermalne energije v Lendavi začeli že pred več leti in jo uporabljali v turizmu, kmetijstvu ter daljinskemu ogrevanju, sedaj pa se odpirajo tudi možnosti za pridobivanje električne energije. »Želimo, da ta pilotni projekt da ustrezne rezultate, že sedaj pa načrtujemo tudi druge smele projekte za izrabo geotermalnega potenciala.« Največji interes občine Lendava je po njegovih besedah v razširitvi mreže daljinskega ogrevanja tudi na gospodarske subjekte/objekte ter strnjena naselja v občini.

Dosedanje raziskave v severovzhodni Sloveniji potrjujejo izreden potencial za pridobivanje geotermalne toplote z rabo termalne vode iz globine do približno dveh kilometrov, pa je dejal Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije.

»Na širšem območju je bilo za raziskave nafte in plina ali možnost njihovega skladiščenja izvrtanih več kot 200 globokih vrtin, izmed katerih jih danes približno desetina lahko 'proizvaja' termalno vodo. Nekatere vrtine na globinah okrog treh kilometrov dosegajo tudi temperature do 150 °C. Tehnologija 'globoke geosonde', ki bo uporabljena na Pg-8, ne vpliva na vodno bilanco geotermalnih vodonosnikov, povzroča pa spremembo toplotnega polja v okolici vrtine. Zato bomo z lokalnim 3D geološkim in geotermičnim modelom ocenili kapaciteto njenega delovanja in dolgoročni vpliv na pod površje,« je pojasnil zbranim in dodal, da so številni deli Slovenije v globinah pod nekaj sto metrov še slabo ali povsem neraziskani, zato so investicije v nove globoke vrtine zelo tvegane. »Prenekateri geotermalni viri toplote ali elektrike ostajajo neodkriti in s tem si povzročamo tudi gospodarsko škodo, saj ne uporabljamo zelene energije, ki je enostavno dostopna pod našimi nogami in je vedno na voljo.«

Po njegovih besedah je zato nujno treba »okrepiti raziskave za izboljšanje poznavanja večjih globin, vsaj na najbolj perspektivnih geotermalnih območjih. Tako bi lahko že v bližnji prihodnosti postavili geotermalne toplarne in elektrarne, ne le na desetletja starih opuščenih vrtinah, ampak predvsem na novih, tehnološko dovršenih vrtinah, ki bodo optimalno služile našim potrebam še desetletja v prihodnost«.