Kljub uvedbi nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter lokalnim skupnostim je stanje na področju izgradnje vetrnih elektrarn v Sloveniji »trenutno nespremenjeno«, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI). »Še vedno je glavno ozko grlo na področju njihovega umeščanja v prostor in nejasnosti glede njihovega vpliva na okolje v obliki hrupa, še posebej nizkofrekvenčnega.« - Na mizi 10 pobud za umestitev polj vetrnih elektrarn, ki zaradi skupne moči nad 10 MW sodijo med prostorske ureditve državnega pomena.

V okviru projekta ‘RES Slovenia’, ki ga izvajata infrastrukturno in okoljsko ministrstvo v okviru tehnične pomoči Evropske komisije, potekajo sicer številne aktivnosti povezane tudi z vprašanjem hitrejšega dovoljevanja vetrnih elektrarn v Sloveniji, so pojasnili na MzI.

Ena od aktivnosti se osredotoča na identifikacijo ključnih ovir in iskanje rešitev. Rezultati in prva priporočila v povezavi s tem pričakujejo na ministrstvu okvirno jeseni.

Druga od aktivnosti pa se osredotoča na pripravo študije ranljivosti tudi za vetrno energijo, »na podlagi katere pričakujemo, da bomo lahko identificirali ciljna območja (‘go-to areas’ ) in območja, ki bodo izključena«. Pri tej aktivnosti pričakujejo rezultate okvirno do konca leta, delo na projektu pa intenzivno poteka že od lanske jeseni.

Rezultati projekta bodo tudi ena od strokovnih podlag pri posodobitvi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), še pojasnjujejo na MzI.

Je pa ministrstvo za okolje in prostor (MOP) od infrastrukturnega ministrstva (MzI) do julija letos prejelo 10 pobud za umestitev polj vetrnih elektrarn, ki zaradi skupne moči nad 10 MW sodijo med prostorske ureditve državnega pomena in zahtevajo pripravo državnega prostorskega načrta (DPN). 

Pet od podanih pobud za polja vetrnih elektrarn so v zahodni Sloveniji (PVE Senožeška Brda, PVE Zajčica, PVE Dolenja vas, PVE Griže-Veliko Polje in PVE Golič); pet pa v vzhodni Sloveniji (PVE Ojstrica, PVE Mislinja, PVE Paški Kozjak, PVE Rogatec in PVE Plešivec), sporočajo z ministrstva za okolje in prostor (MOP).

V pobudah je nazivna moč posamezne vetrnice v vetrnih poljih, ob trenutno dostopni tehnologiji na trgu, ocenjena na 2 MW do 4 MW. Vsi postopki priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za polja vetrnih elektrarn so v fazi študije variant in celovite presoje vplivov na okolje, so še povedali.

Infrastrukturno ministrstvo je okoljskemu ministrstvu na podlagi izdanih energetskih dovoljenj podalo naslednje pobude za pripravo državnih prostorskih načrtov (DPN) za posamezna vetrna polja:

• DPN za PVE Senožeška Brda: načrtovana je izgradnja do 40 vetrnic s skupno močjo do 120 MW;
• DPN za PVE Zajčica: načrtovana je izgradnja do 9 vetrnic s skupno instalirano močjo do 30 MW;
• DPN za PVE Dolenja vas: načrtovana je izgradnja 12 vetrnic, od tega 11 novih, moči predvidoma do 6 MW, ter vključitev že delujoče vetrne elektrarne, ki ima moč 2,3 MW, skupna inštalirana moč do 80 MW;
• DPN za PVE Griže-Veliko polje: v pobudi je predlaganih 14 vetrnih elektrarn, skupno do 60 MW instalirane moči; 
• DPN za PVE Ojstrica: v pobudi je bilo predlaganih 9 vetrnic. Po analizi smernic je bilo območje bistveno zmanjšano in se na podlagi sklepa o izvedbi DPN v prostor umeščajo 3 vetrnice, skupna moč polja pa bo približno 12 MW;
• DPN za PVE Mislinja: v pobudi je bilo predlaganih do 15 vetrnic, energetsko dovoljenje je bilo izdano za do 45 MW. Po analizi smernic se v prostor umeščajo 4 vetrnice, ki skupno, glede na tehnologijo na trgu, lahko zagotovijo od 12 do 16 MW moči;
• DPN za PVE Paški Kozjak: umeščajo se 4 vetrnice, energetsko dovoljenje je bilo izdano za 13,5 MW;
• DPN za PVE Rogatec: umešča se 6 vetrnic, energetsko dovoljenje je bilo izdano za 21,6 MW;
• DPN za PVE Plešivec: pobuda je bila podana za 9 vetrnic, skupna moč vetrnega polja je do 10 MW;
• DPN za PVE Golič: pobuda je bila podana za moč vetrnega polja skupne inštalirane moči do 81 MW, število vetrnic pa bo odvisno od izbrane tehnologije.