Projekt Compile, v katerem sodeluje 13 partnerjev in ga s 5,43 milijoni evrov sofinancira Evropska unija (EU) v okviru programa Obzorje 2020, prikazuje priložnost, kako na odročnih krajih ali krajih s šibkim omrežjem vzpostaviti tako imenovane energetske otoke, kako razogljičiti energetsko dobavo, vzpostaviti energetske skupnosti ter ustvariti okoljske in družbene koristi, je na 16. mednarodni konferenci o evropskih energetskih trgih (EEM19) v organizaciji Laboratorija za energetske strategije ljubljanske Fakultete za elektrotehniko pojasnil Tomi Medved z omenjene fakultete. Te priložnosti bodo znotraj projekta prikazane v petih državah, tudi v Sloveniji.

Glavni cilj projekta Compile, ki ga je 13 partnerjev, med njima dva mednarodna (Indija in Kitajska), zagnalo novembra 2018 in ga bo zaključilo v 42 mesecih, je prehod s centraliziranega sistema v fleksibilno in zanesljivo decentralizirano omrežje z aktivacijo in uporabo lokalnih energetskih sistemov, ki slonijo na proizvodnji iz obnovljivih virov energije (OVE), predvsem v delih omrežja z omejitvami, pa tudi vzpostavitev energetskih skupnosti in zadrug z aktivnimi uporabniki. Pet pilotnih projektov znotraj projekta Compile se izvaja v petih različnih državah, in sicer na Hrvaškem (Križevci), Sloveniji (Luče), Grčiji (Rafina), Španiji (Crevillent) in na Portugalskem (Lizbona), pojasnjuje Tomi Medved z Univerze v Ljubljani. Celotna vrednost projekta znaša 6,42 milijona evrov, od tega prispeva Evropska unija (EU) 5,43 milijona evrov v okviru programa Obzorje 2020.

Namen preobrazbe je povečati integracijo OVE in izboljšati zanesljivost oskrbe brez tradicionalne ojačitve omrežja. Compile združuje prizadevanja operaterjev distribucijskega omrežja, tržnih udeležencev ter skupnosti aktivnih uporabnikov, saj je za proces decentralizacije ključna aktivna vloga končnega uporabnika, pojasnjujejo na Petrolu, ki je eden od partnerjev v omenjenem mednarodnem projektu. Petrol bo znotraj projekta vzpostavil prvo energetsko skupnost v Sloveniji v kraju Luče, kjer se zaradi šibkega energetskega omrežja srečujejo z izpadi električne energije, kar je pogostejše predvsem v času ekstremnejših vremenskih pojavov, npr. neviht, pojasnjuje dr. Gašper Artač iz družbe Petrol. Kot pravi, želijo v Lučah vpeljati več OVE in s tem dvigniti stopnjo samooskrbe ter povišati zanesljivost oskrbe v energetskem sistemu, kar bo prineslo skupnosti socialne in ekonomske koristi. Do zdaj so v okviru projekta priključili 50 kilovatno fotovoltaično elektrarno, v načrtu pa je tudi namestitev tako sistemskega hranilnika električne energije (300 kWh) kot hišnih, približno 65 kWh, hranilnikov. »Baterijo smo že naročili in upamo, da jo bomo lahko priključili do konca letošnjega leta.« 

Cilj tega slovenskega dela projekta je, kot že omenjeno, vzpostavitev prve energetske skupnosti v Lučah, ki jo 100-odstotno poganjajo OVE, še dodaja Artač. Pravi, da so se med samim procesom vzpostavitve samozadostnosti soočili s tehničnimi izzivi, kar vključuje pridobivanje različnih tehničnih in okoljskih dovoljenj za priključitev sistemskega hranilnika električne energije. Posodobiti bi bilo potrebno tudi transformatorsko postajo, ki bo omogočila priključitev hranilnika. Artač dodaja, da je posodobljena slovenska zakonodaja naklonjena vzpostavitvi energetskih skupnosti, ni pa popolna. »Upamo, da bo skozi projekt prišlo do izboljšav, saj ni dosledna s preostalo zakonodajo.«

Pilotni projekt se izvaja tudi na sosednjem Hrvaškem, v Križevcih, je v nadaljevanju pojasnil Boris Pavlin iz Zelene energetske zadruge (ZAZ), ki je dejavna od leta 2013. Tudi v Križevcih je cilj vzpostavitev energetske skupnosti, kot tudi uporaba blockchain aplikacije za P2P (peer-to-peer) trgovanje z električno energijo. »Do zdaj smo namestili dve fotovoltaični elektrarni (39 kW in 33 kW) in toplotno črpalko za ogrevanje in hlajenje (500 kW),« pojasnjuje Pavlin. Trenutno nameščajo baterijske hranilnike električne energije in dve polnilnici za električna vozila (2x22 kW). Kot izpostavlja Pavlin, želijo v okviru projekta prikazati družbene (crowdfunding) in tehnološke inovacije (blockchain). 

Križevci naj bi na ta način postali samozadostni do leta 2030, saj bo pilotni projekt povečal zanesljivost dobave energije in vzpostavil energetsko skupnost, ki se bo financirala preko crowdfundinga. V ta namen so vzpostavili platformo, kjer lahko prebivalci sofinancirajo projekt s pomočjo mikroposojil. »Tako prebivalci namesto bank investirajo v projekte, ki imajo okoljske in družbene koristi. Gre za transparenten model,« poudarja Pavlin. 

Ideja za energetskimi skupnostmi je vzpostavljanje zadrug, dodaja k temu Stanislas D'Herbemont, projektni vodja pri REScoop.eu, evropski zvezi zadrug za obnovljive vire energije, ki izpostavlja, da bi do leta 2050 83 odstotkov EU gospodinjstev (113 milijonov gospodinjstev) lahko prispevalo k proizvodnji obnovljive energije. Eden izmed ciljev vzpostavitve energetskih skupnosti pa je tudi zmanjšanje energetske revščine, še dodaja.