V družbi SODO izvajajo projekt 'Mapiranje', katerega namen je ciljno usmerjanje investicij v obnovljive vire energije (OVE) na območja, kjer večja dodatna vlaganja v distribucijsko omrežje niso potrebna. Elektrodistribucije medtem predlagajo, da se investitorje preusmeri na lokacije, kjer je priključitev možna, in spodbujajo gradnjo večjih proizvodnih naprav, ki se priključujejo direktno v transformatorsko postajo ali na srednjenapetostni nivo.

Razlog vzpostavitve projekta 'Mapiranje' je hiter porast razpršenih virov, ki v omrežju povzročajo težave zlasti pri regulaciji napetosti, zagotavljanju selektivnosti zaščite in vzdrževanju kakovosti napetosti, so sporočili iz distribucijskega operaterja, družbe SODO. Zaključek projekta je predviden do konca septembra 2022, ko bo objavljena spletna aplikacija, ki bo na voljo vsem potencialnim uporabnikom oz. investitorjem.

Aplikacija bo po pojasnilu SODO sicer samo informativne narave in ne bo zavezujoča, »saj bo potrebno vsako priključitev novega razpršenega vira preveriti pri pristojnem elektrodistribucijskem podjetju«. Takšna praksa je tudi danes, ko elektrodistribucijska podjetja pri vsaki novi vlogi za izdajo soglasja za priključitev novega razpršenega vira preverijo, ali je na lokaciji priključitve z vidika omrežja priklop sploh mogoč. Omenjeno pa velja tako za male investitorje, ki želijo na svoji strehi postaviti manjšo sončno elektrarno, kot tudi za večje investitorje, ki bi želeli postaviti obsežnejšo sončno elektrarno ali več vetrnih elektrarn, še dodajajo.

»Potrebno je poudariti, da se bo sama aplikacija sproti posodabljala z novimi priključitvami razpršenih virov, izdanimi soglasji za priključitev razpršenih virov in nadgraditvami elektrodistribucijskega omrežja.«

Ob tem dodajajo, da je vedno več zavrnjenih soglasij za priključitev razpršenih virov. Letos je bilo tako doslej zavrnjenih približno 8 odstotkov tovrstnih soglasij glede na število vlog za izdajo soglasja za priključitev, kar je posledica prenasičenosti omrežja. V letu 2021 je bil ta delež 4-odstoten, pojasnjujejo. 

Po zadnjih javnih napovedih predsednika vlade Roberta Goloba se namerava Slovenija reševanja energetske draginje na srednji rok lotiti tudi z izgradnjo velikih sončnih elektrarn. Cilj je dodati približno 1 GW sončnih zmogljivosti do leta 2025.

Gre za enega od treh ukrepov na področju oskrbe z električno energijo, ki jih nedavno predstavila vlada. Infrastrukturnemu ministru Bojanu Kumru je obenem naložila, da skupaj s sistemskim operaterjem Elesom in distribucijskim operaterjem, družbo SODO, pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije na primernih lokacijah. 

V 10-letnem razvojnem načrtu elektrodistribucijskega sistema za obdobje 2023-2032, ki je bil do 20. julija 2022 v fazi javnega posvetovanja, je celotno poglavje namenjeno tudi razvoju omrežja zaradi vključevanja razpršenih virov energije, so medtem pojasnili v Gospodarskem interesnem združenju distribucije električne energije (GIZ DEE). 

V zvezi s tem še poudarjajo, da je treba spodbujati gradnjo večjih proizvodnih naprav, ki se priključujejo direktno v transformatorsko postajo ali na srednjenapetostni nivo, v primeru potrebnih ojačitev in širitev omrežja pa naj se investitorje po njihovih navedbah preusmeri na lokacije, kjer vlaganja niso potrebna oziroma so v manjšem obsegu.

»Podjetja za distribucijo električne energije podpiramo gradnjo večjih proizvodnih enot priključenih na srednjenapetostno (SN) distribucijsko omrežje. Nekaj takšnih primerov že zasledimo v praksi, denimo sončna elektrarna (SE) Prapretno, ki je zgrajena na degradiranem območju, in bo v končni fazi dosegala moč okoli 10 MW,« so sporočili iz GIZ DEE. 

Za lokacije se bodo ob upoštevanju prostorskih načrtov odločali investitorji, dodajajo. »V primeru večjih moči bo točka priključitve v razdelilnih transformatorskih postajah, kot je to že udejanjeno v navedenem primeru SE Prapretno.«

Predlog distribucijskih podjetij pa je tudi, da se investitorje preusmeri na lokacije, kjer je priključitev možna, kot so industrijski obrati, trgovski centri, javne ustanove. 

Na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) medtem intenzivno pripravljajo končni načrt za izgradnjo velikih sončnih elektrarn, so pred kratkim sporočili z ministrstva. Ta bo po njihovem pojasnilu vseboval tudi vse ustrezne predloge sistemskega in distribucijskega operaterja.

Po navedbah GIZ DEE bo načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije »konkretizacija zapisanih usmeritev iz razvojnega načrta«.