Predvidoma v sredini leta 2023 bodo v družbi Premogovnik Velenje zagnali projekt HESS, v okviru katerega bodo preučevali več možnosti shranjevanja energije s pomočjo 'jame'. V teku pa je že en projekt, ki se nanaša na shranjevanje energije, in sicer GREENJOBS. – Da nosijo zapuščeni rudniki v sebi velik potencial shranjevanja energije, kažejo nedavne raziskave Mednarodnega inštituta za uporabno sistemsko analizo (IIASA).

Oba projekta velenjske družbe - GREENJOBS ter HESS -, ki se nanašata na shranjevanje energije, sta sofinancirana iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (RFCS – Research Fund for Coal and Steel), so pojasnili v družbi.

Projekt GREENJOBS - izkoriščanje konkurenčnih prednosti premogovnikov, ki se bodo prestrukturirali, za čim večje ustvarjanje zelenih in kakovostnih delovnih mest - je že v teku.

Namenjen je proučevanju črpalnih hidroelektrarn, ki bodo uporabljale goste fluide, med drugim tudi uporabo 'odpadkov' iz termoelektrarn in rudnikov (pepel, žlindra ipd.). Ta aktivnost je pri tem projektu v začetni fazi, so povedali v Premogovniku Velenje.

Medtem bo zagon projekta HESS - hibridno shranjevanje energije z uporabo porudarske infrastrukture - predvidoma v sredini leta 2023. »Z njim bomo proučevali več možnosti shranjevanja energije s pomočjo 'jame', kot so črpalne hidroelektrarne, komprimiran zrak oz. zrak skupaj s CO₂, termalna energija ipd.«

Eden izmed minulih projektov, na katerega so še spomnili v družbi, pa je mednarodni razvojni projekt LOWCARB, katerega cilj je bil zmanjšanje porabe energije in količine emisij toplogrednih plinov. V njem so partnerji pri projektu preučevali shrambo energije – komprimiran zrak v jaških. Pri tem je po njihovem pojasnilu šlo za CAES sistem (ang. compressed-air energy storage), uporabljeno je bilo matematično modeliranje z uporabo več spremenljivk (globina jaška, izolacija, stene, geologija …). Pri tem delu projekta sta delo opravljala predvsem koordinator University of Exeter (UK) in University of Nottingham (UK), so še povedali v družbi.

Po mnenju znanstvenikov na Mednarodnem inštitutu za uporabno sistemsko analizo (IIASA) bi lahko prenovljeni podzemni rudniki s pomočjo t.i. gravitacijskih baterij shranili dovolj energije, da bi z njo en dan napajali celotno zemljo.

Predlagani gravitacijski sistem v rudnikih ima potencial globalne energetske zmogljivosti od 7 do 70 TWh, pravijo raziskovalci IIASA v članku objavljenem v Energies.

Pri gravitacijskih baterijah gre sicer za mehanske naprave, ki odvečno energijo, ki jo proizvedejo obnovljivi viri, porabijo za dvig uteži. Ko omrežju primanjkuje energije, utež pade in napaja generator.

Kot je pojasnjeno, obstaja več različnih tipov tovrstnih 'baterij'. Najenostavnejša in najstarejša je oblika ure z nihalom, ki jo poganja sila gravitacije.

Dodatno mnenje o tovrstnih baterijah je podal tudi vodja Laboratorija za moderne baterijske sisteme, ki deluje v okviru Odseka za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu, Roberto Dominko. Pojasnil nam je, da gre pri tem za izkoriščanje potencialne energije – razlika v višini krat masa. Na podoben način delujejo po njegovih besedah črpalne elektrarne.

So pa pri takšnem načinu shranjevanja po besedah Dominka izkoristki običajno nižji kot pri elektrokemijskem načinu (tovrstne baterije razvijajo tudi na inštitutu). Črpalne elektrarne imajo tako izkoristke okoli 70 odstotkov, medtem ko jih imajo elektrokemijske baterije nad 90 odstotkov.