V občini Hrastnik pripravljajo že nove projekte skupnostne samooskrbe, je 23. januarja ob otvoritvi prve zadružne skupnostne sončne elektrarne v državi na strehi hrastniške osnovne šole dejal predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik Božidar Roglič.

»Zaradi specifik uredbe o samooskrbi z letnim net-meteringom so se lahko v energetsko skupnost Sončna šola Hrastnik vključili le odjemalci, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot osnovna šola. Ker pa je bilo veliko zanimanja za priključitev tudi na drugih lokacijah v občini, že pripravljamo nove projekte,« je povedal Roglič. Naslednja bo predvidoma skupnostna samooskrbna sončna elektrarna na zdravstvenem domu, je dodal. Kot je pojasnil, lahko član zadruge postane vsak, tako fizična kot pravna oseba.

Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik z močjo približno 300 kW se razprostira na strehi hrastniške osnovne šole. S sončno energijo bo elektrarna oskrbovala 16 stanovanj iz bližnjih stanovanjskih blokov, tri javne stavbe - občinsko, šolo in bazen, manjši trgovski prostor in prostora dveh gospodarskih družb.

Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji, so po današnji otvoriti sporočili iz okoljskega društva Focus, ki je sodelovalo pri tem projektu, podprla ga je tudi občina Hrastnik.

Poleg tega, da gre za samooskrbo skupnosti z energijo iz obnovljivih virov energije, je posebnost Sončne šole Hrastnik način in model vzpostavitve. Vsi vključeni v energetsko skupnost - 17 fizičnih oseb, dve gospodarski družbi, občina in občinska zavoda - so člani Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, lastniki sončne elektrarne in hkrati odjemalci. Na ta način bodo dosegli koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO₂ in nižje zneske na položnicah za električno energijo, poudarjajo v Focusu. V okviru financiranja sončne elektrarne so petino prispevali zadružniki z začetnimi vložki, petino je pokrila nepovratna subvencija ministrstva za spodbujanje solarizacije in preostanek kredit Eko sklada z ugodno obrestno mero.

Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po principu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev Sončne šole Hrastnik. V prvih trinajstih letih se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 %, po odplačilu kredita pa za približno 65 %, saj bodo krili samo še stroške vzdrževanja in upravljanja. »Nezanemarljiva pa je tudi neodvisnost od tržnih nihanj,« poudarjajo v Focusu.

Oblikovanje novega modela vzpostavitve samooskrbne energetske skupnosti je pomenilo oranje ledine, poudarjajo v Focusu, kjer pojasnjujejo, da je bil namen pilotnega projekta, ki se je razvijal tudi skozi program podpore občinam Dovolj za vse v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, širiti navdih in s pridobljenimi izkušnjami pripraviti podlago za multipliciranje v prihodnjih letih.

»In v praksi se to že dogaja - v energetske projekte za skupnostno samooskrbo se je prek novoustanovljene zadruge že podala Občina Ig, zanimanje pa prihaja tudi iz drugih občin.«

V Focusu so prepričani, da skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. »Njihove koristi so obsežne: proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, aktivno sodelovanje prebivalstva v zelenem prehodu, znižanje ogljičnega odtisa, večja energetska neodvisnost, krepitev lokalnega gospodarstva...,« so navedli v sporočilu za javnost.