Državni zbor je 18. aprila s 55 glasovi za in šestimi proti sklenil, da je predlog zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog se osredotoča na sončne in vetrne elektrarne, v opoziciji pa menijo, da bi bilo treba vključiti vse obnovljive vire, tako tudi hidro- in geotermalno energijo. Za nadaljnjo obravnavo je po oceni državnozborskih poslancev primeren tudi predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva.

Predlog zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) med drugim predvideva določitev potencialnih prednostnih območij za sončne in vetrne elektrarne ter predpisana prednostna območja za sončne elektrarne, npr. večje strehe, zaprta odlagališča, energetska in prometna infrastruktura. Glede na predlog zakona je predvideno uvajanje sončnih elektrarn na zemljišča z neizkoriščenim potencialom, kot so plavajoče sončne elektrarne na premogovniških jezerih ter sončne elektrarne na travnikih najslabše bonitete in na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju.

Zakon naj bi tudi bolje uredil pristojnosti glede postopkov prevlade ene javne koristi nad drugo ter zvišal mejo za izvedbo predhodne presoje vplivov na okolje za sončne elektrarne. Določa pa tudi dolžnost občin, da obravnavajo pobudo za pripravo oziroma spremembo prostorskega akta za namen postavitve večje vetrne ali sončne elektrarne, ne bo pa nujno, da pobude tudi sprejmejo.

»Omenjene določbe ne pomenijo brezpogojnega dovoljevanja sončnih in vetrnih elektrarn, za njihovo postavitev bo še vedno treba pridobiti vsa v zakonih predpisana dovoljenja,« je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Tina Seršen.

Potencial Slovenije glede deleža OVE je po besedah Seršenove ocenjen na 40 do 45 odstotkov do 2030. Neizpolnjevanje ciljev bi lahko državo stalo na desetine milijonov evrov letno, saj bi morala manko dokupovati prek statističnih prenosov članic, ki so boljše v doseganju ciljev. Težava pri doseganju teh ciljev so predvsem dolgotrajni in kompleksni administrativni postopki umeščanja v prostor, je poudarila.

Po oceni poslanskih skupin se da zakon v nadaljnjem postopku izboljšati. V opoziciji menijo, da bi moral predlog zakona obravnavati vse obnovljive vire, tako tudi hidro- in geotermalno energijo.

Geotermalna energija je lahko za Slovenijo zelo pomemben vir pasovne energije, je v razpravi povedala Seršenova in dodala, da pozdravljajo pobudo, da v prihodnji obravnavi tega zakona skupaj pogledajo, kako bi jo naslovili. Povedala pa je, da zakon obravnava proizvodnjo električne energije, ne oskrbe s toploto iz geoenergetskega vira, in ta osnovni namen zakona želijo ohraniti.

O hidroenergiji je povedala, da če bomo izkoristili ves hidropotencial v Sloveniji (na območjih z najmanjšimi okoljskimi tveganji), doprinese to 35 GWh letno oziroma 0,05 odstotka k OVE deležu.

»Če pogledamo sonce in veter, če izkoristimo samo tisto, kar je v nižjem okoljskem tveganju oziroma v območjih nižjega okoljskega tveganja, pridemo kar čez 1000 GWh, kar prispeva skoraj 2 % OVE deleža na leto,« je pripomnila in dodala, da predstavlja hidro vir »večje tveganje v posegih v prostor in to prepoznava tudi evropska okoljska zakonodaja«.

Seršenova se je dotaknila tudi hidroelektrarne Mokrice, a pravi, da je postopek na sodišču »in v to nikakor vlada ne želi posegati. Spoštovali bomo kakršnokoli odločitev sodišča«.

Predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, ki med drugim predvideva vzpostavitev mreže električnih polnilnic visokih moči in oskrbovalnih mest za vodik, so medtem podprle koalicijske poslanske skupine, v NSi mu niso nasprotovali, proti pa so bili v SDS.

Po pojasnilu Seršenove so ključni cilji predloga omenjenega zakona vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu na državni, regionalni in lokalni ravni ter povečanje deleža vozil na alternativna goriva. Cilj je vsaj 59 tisoč vozil do leta 2030. V letu 2021 je bilo v Sloveniji registriranih 5000 vozil na alternativni pogon, medtem ko je v 2022 število naraslo na približno 8000, obenem si je Slovenija v strategiji za prehod vozil na alternativni pogon do leta 2030 zadala cilj preko 200 tisoč tovrstnih vozil.

Za zasledovanje teh ciljev je po besedah Seršenove predvidena priprava programov finančnih spodbud in zagotovitev virov financiranja. Predlog zakona predvideva tako možnost pridobitve subvencije za električna vozila in polnilno infrastrukturo tudi za domače zasebne polnilne postaje. Kot je pojasnila Seršenova med razpravo, so v procesu prenove odloka za podnebni sklad, »kjer bomo dodatna sredstva, dodatni vir, zagotovili za te subvencije«. Za električna vozila zakon obenem ne predvideva več oprostitve davka na motorna vozila.

Za strateško načrtovanje mreže električne polnilne infrastrukture bo glede na predlog zakona ustanovljena gospodarska služba, ki bo zagotavljala in upravljala s priključnimi zmogljivostmi ter podporno infrastrukturo na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje. To vlogo bo prevzel Eles. Po pojasnilu Seršenove pa je eden od temeljnih ciljev predloga zakona tudi ustanovitev izvedbenega telesa, to je centra za spodbude, ki bo dodeljeval sredstva za ukrepe pospešitve prehoda na alternativna goriva v prometu. To vlogo bo prevzel Borzen.

Predlog zakona med drugim ureja tudi potrebno infrastrukturo za oskrbo plovil in letal, predvideva pa tudi pripravo akcijskega načrta za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu in vzpostavitev ustrezne infrastrukture.