Upravna enota Slovenska Bistrica je 20. aprila izdala odločbo, s katero je zavrnila predlog družbe Maks Invest energija za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo male vetrne elektrarne Kalše na območju Šmartnega na Pohorju, so sporočili iz okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG). Organizacija je bila sicer najbolj glasna nasprotnica investicije.

Upravna enota je po navedbah AAG »ugotovila, da je investitor nepravilno prikazal vetrno elektrarno (tip Vensys 82), kot da ima nazivno moč 0,999 MW. V resnici podjetje Vensys izdeluje vetrne elektrarne z 1,5 MW kot tip z najnižjo močjo«. 

Tudi, če se programsko omeji moč na 0,999 MW, »kar je želel uveljaviti investitor, pa fizične dimenzije ostanejo na moči 1,5 MW«, poudarjajo v AAG.

Ob tem navajajo spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa, da je male vetrne elektrarne do 1 MW dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih v poenostavljenem postopku. V AAG opozarjajo na zavajajoč naziv, saj bi elektrarne tovrstne moči morale spadati med zahtevne objekte.

Drugo, ugotovljeno, zavajanje investitorja je bilo po pojasnilu AAG velikost zemljišča, na katerem naj bi bil izveden poseg v prostor. A je iz dimenzij kupljene parcele v izmeri 20×20 m in glede na projekt vetrne elektrarne (višina stolpa 85 m, dolžina vsake lopatice 41,15 m in skupna višina z lopatico v najvišji legi 126 m) jasno, da je zemljišče neustrezno, poudarjajo v AAG.

Upravna enota je ugotovila še več drugih neskladij, med drugim, da je študija hrupa neveljavna, saj da ni v skladu z novejšo uredbo. V AAG ob tem poudarjajo, da študija ni obravnavala niti pulznega nizkofrekvenčnega hrupa vetrne elektrarne niti infrazvoka - »ker ni predpisa, tak hrup je pa dejstvo« -, ki sta po navedbah AAG »dokazano nevarna za zdravje v času življenjske dobe vetrnih elektrarn 20 let«. 

Prav tako je najbližje stanovanje le 160 m od lokacije vetrne elektrarne. »V območju znotraj 500 m pa je 20 stanovanjskih objektov, kar je nesprejemljivo blizu,« ocenjujejo v AAG.

Bistriška upravna enota je zato na podlagi omenjenega sklenila, da je »treba uveljaviti načeli preventive in previdnosti po zakonu o varstvu okolja, zaradi odsotnosti predpisov s področja celotnega hrupa vetrne elektrarne. Prav tako ni predpisov o najmanjših razdaljah od vetrnih elektrarn do stanovanjskih enot«.

Upravna enota je obenem opozorila tudi na sosedsko pravo in na stvarnopravni zakonik, da si sosedje ne smejo povzročati škode s svojimi posegi.

Pri tem AAG opozarja vse lastnike zemljišč, do katerih prihajajo investitorji v vetrne elektrarne, da so »odgovorni za povzročanje škode in druge vplive, ko dovoljujejo izgradnjo industrijskih con z vetrnimi elektrarnami, saj vplivi vetrnih elektrarn sežejo daleč preko meja parcel oddanih v najem ali prodanih. Morda bodo potrebne tudi tožbe do takih neodgovornih lastnikov«.