Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je na podlagi zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v javno obravnavo posredovalo predlog pravilnika, ki določa podrobnejšo vsebino in metodologijo priprave študije izvedljivosti, ki se uporablja za dokazovanje obstoja izjeme od obvezne postavitve fotonapetostne naprave. Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog pravilnika pošlje najkasneje do 31. avgusta. 

Zgoraj omenjeni zakon sicer predpisuje prednostna območja umeščanja fotonapetostnih naprav, med katerimi so tudi strehe objektov in utrjene površine parkirišč na stavbnih zemljiščih, katerih tlorisna površina je 1.000 kvadratnih metrov ali več in se nahajajo na poselitvenih območjih, zlasti v mestih in drugih urbanih naseljih. 

Zakon še določa, da obvezna postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav minimalne nazivne moči za novogradnje in rekonstrukcije med drugim ne velja v primeru, kadar postavitev fotonapetostnih naprav ni izvedljiva ali dopustna ob upoštevanju vrste ali namembnosti objekta, njegove lege ali osončenosti, možnosti priklopa na elektroenergetsko omrežje, ekonomske in tehnične izvedljivosti. 

Ekonomska in tehnična ne-izvedljivost je torej eden od ključnih razlogov, da fotonapetostne naprave ni potrebno postaviti. To pa se dokazuje z izdelavo študije izvedljivosti, ki obsega preverjanje izvedljivosti in ekonomičnosti različnih variant v idejni fazi ter vrednotenje stroškovnih in naložbenih kazalnikov ter predlogov najboljše variante.

Vsebino študije izvedljivosti pravilnik določa na način, da se v prvi fazi ureja tehnično neizvedljivost postavitve fotonapetostne naprave. V kolikor se s študijo izvedljivosti dokaže, da postavitev fotonapetostne naprave v obsegu, kot to določa uredba, tehnično ni možna, se s to ugotovitvijo študijo zaključi v fazi tehnične presoje in se ne pristopi k izdelavi ekonomske presoje.

V kolikor je postavitev fotonapetostne naprave tehnično možna, se neizvedljivost postavitve fotonapetostne naprave lahko dokaže z ekonomsko presojo. Preko vrednosti finančnih kazalnikov se s finančno analizo dokazuje, da naložba finančno ni donosna oziroma se v ekonomski dobi ne povrne.