V Hamburgu, drugem največjem nemškem mestu, so pred leti določili, da bo mesto postalo kolesarjem prijazno. Na leto naj bi izgradili 50 kilometrov novih kolesarskih stez in kolesa naj bi kmalu izpodrinila avtomobile. Zrak bi bil čistejši, ne bi se drenjali v gnečah, stanovanja bi pridobila na vrednosti. Ampak, ali se to da doseči? Vse skupaj je bolj miselni eksperiment, piše nemški Die Zeit, saj je treba – če želimo, da pride do resničnega premika – kolesa postaviti na enakovredno raven z avtomobili. Le kako?

Za Stefana Schuriga taka vprašanja sicer niso nobene špekulacije. Prav s takimi vprašanji, kako narediti mesta za okolje in ljudi prijaznejša, si namreč poklicno vsakodnevno »razbija glavo«. Schurig je direktor za podnebje in energijo na Svetovnem svetu za prihodnost (World Future Council) in svetuje tudi Združenim narodom pri programu razvoja mest (UNHabitat). Tudi sam je zagrizen kolesar, a zaveda se vseh mogočih izzivov.

Na kolesu denimo se kolesarji razburjajo nad vozniki avtomobilov, sami pa nad pešci. Veliko udeležencev v prometu je nervoznih. Vendar pa bi se vsi počutili bolje, če bi imeli na voljo več prostora. A to pomeni, da bi morali avtomobilom na cestah prostor odvzeti, če naj imajo kolesarji zares svoj prostor. In tega bi potrebovali, da bi se počutili varnejše. Prav za to gre: za enakopravnejši odnos. Na ta način bodo kolesa tudi lahko prišla do veljave.

V Hamburgu so leta 2008 12 % vseh poti ljudje opravili s kolesom. V naslednjem desetletju naj bi se ta delež dvignil na 25 odstotkov. Da bi to dosegli, bo mesto na leto določilo na novo določilo ali pa obnovilo 50 kilometrov kolesarskih stez.

Schurig pozna rešitev: pešči in kolesarji morajo dobiti več prostora, tako bodo tudi kolesarji mirnejši. Ampak ne zadostuje le narisana črta, ki ločuje cestišče od kolesarske steze, temveč dejansko dvignjena površina za kolesarje ali pa površina, ki bi jo od ceste ločili s stebrički. Tak način bi tudi preprečil voznikom, da bi ob robu ceste puščali napačno parkirana vozila, meni Schurig.

In šele takrat bi uspeli, ko bi se vozniki avtomobilov odločali raje za kolesarjenje, saj bi bilo to zanje udobnejše, kot pa sedeti v lastnem jeklenem konjičku v prometni gneči. In podobno: ko bi se vsi kolesarji, tudi manj vešči in počasnejši, počutili varne ob drugih, hitrejših kolesarjih, saj bi imeli na voljo dovolj prostora. Šele potem bi Hamburg postal zares pravo kolesarsko mesto piše Die Zeit.