Slovenija bi morala v zeleni prehod, predvsem pa v področje obnovljivih virov (OVE) in učinkovite rabe energije (URE), vložiti več sredstev, kot je npr. predvideno v načrtu za okrevanje in odpornost (NOO), saj ciljev na tem področju ne dosegamo, opozarja izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS) Ana Vučina Vršnak in dodaja, da je treba na področju obnovljivih virov doseči preboj, ki nam ga ni uspelo v zadnjih desetih letih.

Okrevanje in odpornost evropskega gospodarstva in družbe temeljita na zelenemu in digitalnemu prehodu – t. i. dvojnemu prehodu, pojasnjuje Vučina Vršnak in dodaja, da vodilni na ravni EU »že skoraj 20 let poudarjajo pomen vlaganj v obnovljive vire in energetsko učinkovitost, zadnja leta pa je bilo sprejetih še kar nekaj dodatnih 'svežnjev', ki prehod v nizko- oziroma brezogljično družbo samo še pospešujejo. Oziroma jo želijo pospešiti«.

Po uradnih podatkih slovenski NOO za doseganje zelenih ciljev predvideva 42,45 odstotka sredstev, za doseganje digitalnih ciljev pa 21,46 odstotka, »kar lahko samo pozdravimo«, je pripomnila Vučina Vršnak. Obenem v EZS »(n)a načelni ravni ne moremo niti oporekati razdelitvi področja zeleni prehod«, kot navedeno v načrtu NOO, in sicer na: obnovljivi viri energije (OVE) in učinkovita raba energije (URE); trajnostna prenova stavb; čisto in varno okolje; trajnostna mobilnost in krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov.

Bi si pa v EZS »želeli še več sredstev za zeleni prehod, predvsem za prvo področje, to je OVE in URE«. Ker cilja na področju OVE »ne dosegamo in plačujemo po nekaj milijonov evrov za statistični prenos drugi državi članici«, v EZS zato menijo, »da je treba z vsemi silami spodbuditi več vlaganj v OVE in tukaj doseči nek preboj, ki nam ga v zadnjem desetletju niti približno ni uspelo doseči«.

Kot ponazarja Vučina Vršnak, je imela »Slovenija v svoji energetski mešanici leta 2010 21,08 % OVE, leta 2020 pa 24,14 %, kar pomeni prirast za 3 o. t. v 10 letih! Do leta 2020 bi jih morala doseči 25 %, kar nam je uspelo z dokupom manjkajočega deleža od Češke (strošek je bil cca 5 mio EUR, op. a.)«. Slovenija prav tako ni izpolnila svojega OVE cilja v letu 2021, kar nas bo za nakup statističnega prenosa stalo dobra 2 milijona evrov, slabo kaže tudi za leto 2022.

S sprejemom nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) pa je Republika Slovenija zavezana doseči cilj vsaj 27 odstotkov do leta 2030. Ti cilji se bodo s posodobitvijo direktive EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov še zviševali, pri čemer gre pričakovati, da bi lahko bil primerni ocenjeni cilj za Republiko Slovenijo 40-45 odstotkov do leta 2030. 

Da bi dosegli večjo energetsko samozadostnost države, podpirajo v EZS obenem »vse nizkoogljične, posebej obnovljive vire«, obenem vlaganje v OVE pomeni »tudi krepitev omrežja, kar naj bi tudi prejelo podporo iz NOO«.

Bo pa Slovenija zaradi boljšega bruto družbenega produkta v letu 2021 prejela 286 milijonov evrov nepovratnih sredstev manj, kot predvideno ob potrditvi načrta julija 2021. Po izračunih, ki jih je lani junija objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija iz tega naslova do konca leta 2026 koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde.

»Bolj kot to, da nas skrbi, ker bo celotna malha na koncu, po sedmih letih, nekoliko skrčena, kot smo prvotno ocenjevali, v resnici pa tega denarja nikoli dobili 'vnaprej', bi se veljalo osredotočiti na pripravo in izvedbo projektov na terenu,« je v zvezi z zmanjšanjem sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost pripomnila izvršna direktorica EZS.

Na ministrstvu za finance so ob sprejetju izhodišč za pripravo predloga prilagoditev načrta NOO, s katerim bo vlada naslovila zmanjšanje razpoložljivih nepovratnih sredstev in cilje načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, dejali, da bo vlada za vsebine, ki bodo umaknjene iz načrta in za katere bo vlada ocenila, da so pomembne za okrevanje Slovenije, iskala možnosti za financiranje iz drugih virov. 

Predsednik vlade Robert Golob je ob 55. podelitvi nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, v središču katere je bila letos odličnost, poudaril, da se podajamo v največji investicijski cikel v zgodovini države. Med drugim je omenil prihajajoče več stomilijonske investicije v zeleni prehod, farmacevtsko in vesoljsko industrijo. Podrobnejše informacije o deležu investicij v zeleni prehod sicer še niso bile razkrite.

Medtem je minister za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Bojan Kumer na marčevski konferenci 'Podnebne ambicije: 2030 Ključna vprašanja na poti dekarbonizacije podjetij' izpostavil, da bo sredstev za zeleni prehod dovolj, večji izziv pa bosta kadrovsko pomanjkanje in prenos kompleksne evropske zakonodaje na nacionalno raven.