Za cenovno konkurenčne in zanesljive dobave energije za ogrevanje moramo daljinske sisteme uporabljati tudi v manjših naseljih, ugotavljajo v Elesu, kjer so razvili koncept dolgoročnega ogrevanja KODO. Ta kot ustrezno alternativo individualnim električnim toplotnim črpalkam predlaga gradnjo skupinskih toplotnih črpalk, povezanih na daljinske sisteme ogrevanja, ki omogočajo prehodno rabo fosilnih goriv in so predpripravljeni na morebiten preklop na biomasne in vodikove skupinske tehnologije.

Pri vzpostavljanju daljinskih sistemov velja danes v Sloveniji zelo specifično stanje, saj centralizacija vira ogrevanja, ki je glavna prednost tovrstnih sistemov, v osnovi še ne pomeni, da bodo odjemalci uživali cenovno konkurenčno in zanesljivo dobavo energije, poudarjajo v Elesu.

Koncept KODO na nacionalnem nivoju zato nagovarja različne deležnike – občine, energetska podjetja, podjetja za distribucijo toplote, tehnološka podjetja –, da izvajajo razogljičenje ogrevanja prek skupnostnih (in medsektorskih) energetskih rešitev, »ki bodo omogočile dolgoročno optimizacijo in fleksibilno menjavo energentov glede na dogajanje na globalnih in lokalnih trgih energentov«.

Za cenovno konkurenčne in zanesljive dobave energije za ogrevanje je glede na Elesovo analizo, ki so jo izvedli v okviru koncepta KODO, zato treba sisteme daljinskega ogrevanja uporabljati tudi v manjših naseljih in ne zgolj samo za ogrevanje odjemalcev v večjih mestnih sredinah. Obenem je treba pri izgradnji ali prenovi daljinskih sistemov zagotoviti hkratni takojšnji ali bodoči priklop tako na biomaso, elektriko, zeleni vodik, geotermijo kot sončno energijo.

»Odjemalcem moramo zagotoviti enostavno in hitro spremembo centralne ogrevalne naprave in s tem vira energije toplotnega sistema,« poudarjajo v konceptu KODO, ki je opisan razvojnem načrtu prenosnega sistema za obdobje 2023-2032 družbe Eles, in dodajo, da naj sprememba vira ne presega »obdobja treh do petih mesecev«.

Pri tem bodo morali investitorji v daljinsko ogrevanje prednostno obravnavati bližino priključka na električno energijo od centralnega kurišča in prostora za morebitno uporabo biomase ali vodika oziroma drugega razpršenega vira obnovljive energije, kot tudi upoštevati prednosti četrte generacije daljinskih sistemov in tudi možnost nadgradnje sistema s sezonskim hranilnikom toplote, predlaga Eles v okviru koncepta KODO.

Pri odločitvi za energente je treba predvideti tudi tveganja nedobave ali izkrivljanja lokalne konkurence posameznega energenta ali dobavitelja.

»KODO bazira na principu tržnega dostopa do energenta oziroma enostavni zamenljivosti komercialnih ponudnikov v vsakem segmentu toplotne verige. To pogosto zahteva javno ali zadružno obliko lastništva sistemov,« v zvezi s konceptom KODO še pojasnjujejo v Elesu in dodajajo, da v povezavi z daljinskimi sistemi ogrevanja spodbujajo različne vidike krožnega gospodarstva, predvsem glede izrabe lokalnih virov energije, integrirane samooskrbe in blagovnih kompenzacij za storitve s strani odjemalcev.

Kot poudarjajo, bo Eles smernice koncepta KODO uveljavljal prek vključitve v projektiranje prenove daljinskih sistemov ogrevanja in v izgradnjo novih sistemov na lokalni ravni.

»S tem pospešujemo razogljičenje ogrevanja in z medsektorskimi rešitvami zagotavljamo dolgoročno vzdržnost sistemov ogrevanja na relaciji do EES (elektroenergetskega sistema, op. a.) z direktnim učinkom minimizacije vgradnje malih toplotnih črpalk in optimizacijo načrtovanja vgradnje velikih toplotnih črpalk ter njihovim krmiljenjem.«

Ob tem pa izpostavljajo, da nas lahko »nadaljevanje današnjega stanja (vgradnja individualnih toplotnih črpalk, op. a.) vodi do nemogočih pogojev za zagotavljanje dobave električne energije v sezonskih konicah na račun povečevanja odjema električne energije za ogrevanje, kar bo neizogibno sledilo. To je še toliko bolj kritično, če upoštevamo, da odjem za potrebe ogrevanja že danes predstavlja enega ključnih dejavnikov za zavrnitev povečanja priključnih moči uporabnikov«.

Eles trenutno izdeluje analitična orodja za modeliranje toplotnih sistemov od proizvodnih virov toplote iz obnovljivih virov energije, prek sistemov za daljinsko ogrevanje in hlajenje, zalogovnikov toplote do toplotnih izgub v omrežju in končnih porabnikov. Izdelava bo vključevala izdelavo celovitega modela realnega elektroenergetskega omrežja za izbrane lokacije, izdelavo modulov za vrednotenje emisijskega odtisa za izbrane tehnologije in izdelavo modula za investicijska vlaganja. Kot je pojasnjeno v besedilu dokumenta, bodo izdelana analitična orodja zagotovila vse potrebne vhodne parametre za izdelavo projektnih nalog oz. scenarijev optimalne preobrazbe energetske infrastrukture na izbranih lokacijah po Sloveniji (trenutna ocena je 18 lokacij).