Zaradi negotovih cen električne energije na trgih z električno energijo bi se lahko nekoliko povečalo zanimanje pri končnih odjemalcih za postavitev sončnih elektrarn, a ukinitev netiranja konec leta 2024 po Elesovih navedbah ne bi smelo biti razlog za povečanje števila vlog. Na drugi strani pa pričakujejo povečano število investicij v polja sončnih elektrarn večjih moči. Med drugim so tudi pojasnili, katera je največja težava t.i. net meteringa, spomnili pa so še na pripravo uredbe, ki bo omogočila priključevanje večjega števila proizvodnih naprav v nizkonapetostno omrežje.

Slovenija je z namenom spodbujanja rasti obnovljivih virov energije (OVE) leta 2016 uvedla sistem letne izravnave proizvodnje in porabe (t. i. net metering). »Takrat so bile cene izgradnje sončnih elektrarn razmeroma visoke. V nasprotnem primeru bi bila na nereguliranem trgu z električno energijo investicija ekonomsko neupravičena, investicij ne bi bilo,« pojasnjujejo v Elesu.

Od takrat so se sicer cene za izgradnjo sončnih elektrarn znižale, obenem net metering še vedno ostaja v veljavi, dodajajo. »V tem času se je v omrežje priklopilo že mnogo sončnih elektrarn, ki na veliko lokacijah po Sloveniji že povzročajo težave v omrežju, predvsem se v prvi vrsti pojavljajo lokalne težave s previsokimi napetostmi v distribucijskem omrežju,« poudarjajo v sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja.

»Prav tako se fizični pretoki električne energije v omrežju, kjer mora biti proizvedena električna moč v vsakem trenutku v ravnovesju s porabo, ne menijo za ekonomske podpore in sheme. Zato mora elektroenergetski sistem prej navedeni razkorak med proizvodnjo in porabo električne energije iz sončnih elektrarn pokrivati z uporabo drugih proizvodnih enot v omrežju,« so pojasnili.

A kot poudarjajo, je največja težava net meteringa ta, »da je zaradi načina izvedbe priključitve izgubljena informacija o dejanski proizvodnji in odjemu električne energije«. To po njihovem pojasnilu pomeni, da danes v Sloveniji ni mogoče »točno določiti dejanske porabe električne energije, saj beležimo samo podatek o tem, koliko električne energije je bilo oddano v distribucijsko omrežje in koliko prevzeto iz tega omrežja«.

Marca letos sprejeta uredba o samooskrbi, ki med drugim poenostavlja priključevanje za manjše naprave, ukinja netiranje po letu 2023, toda glede na sprejeti interventni zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo je ta čas podaljšan do konca leta 2024. 

V Elesu sicer v luči ukinitve netiranja in z ozirom na hkratno zaprtje subvencijske sheme za naložbe v samooskrbo v začetku letošnjega leta zaradi porabljenih sredstev s strani Eko sklada, povečanja števila vlog ne pričakujejo. »Lahko pa se bo nekoliko povečalo zanimanje pri končnih odjemalcih zaradi negotovih cen električne energije na trgih z električno energijo.«

Po njihovi oceni se bo v prihodnje povečalo število investicij v polja sončnih elektrarn večjih moči. 

»Zato smo v letošnjem letu samoiniciativno izdelali pregled možnosti vključitve večjih polj sončnih elektrarn na prenosno omrežje, pri čemer je bil glavni namen identificirati primerne lokacije, kjer je možna hitra postavitev in strnjena proizvodnja sončnih elektrarn večjih moči,« pojasnjujejo in dodajo, da gre pri tem povečini za degradirana območja, območja energetske infrastrukture ter ostala potencialno primerna območja, ki so po prostorskih aktih že danes primerna za namestitev proizvodnje iz sončne energije, obenem pa so tudi razmeroma blizu obstoječe energetske infrastrukture. »Odziv investitorjev je dober in ti pozdravljajo tovrstne iniciative,« so še povedali.

Eles in SODO sta tako identificirala lokacije, kjer bi lahko hitro postavili 1,8 GW fotovoltaike. Eko sklad pa naj bi do konca leta objavil razpis, ki bo dodelil subvencije tako za gradnjo proizvodne naprave za samooskrbo kot tudi za hranilnike energije. Vlada je namreč nedavno v veljavni načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstila projekt samooskrbe z električno energijo, ki predvideva do 25 milijonov evrov nepovratnih sredstev za naprave za samooskrbo. Od tega bo 1 milijon evrov na voljo še letos, preostali znesek pa prihodnje leto. 

Ker je narava proizvodnje električne energije s sončnimi elektrarnami takšna, da časovno proizvodnja in poraba v nočnih urah, še posebej pa v zimskih mesecih, ne sovpadata, zato ministrstvo za infrastrukturo pripravlja obenem uredbo, ki bo omogočila priključevanje večjega števila proizvodnih naprav v nizkonapetostno omrežje, so nam še povedali v Elesu.

Zahtevano bo, da v obdobju, ko distribucijsko omrežje ne bo sposobno sprejeti proizvedene električne energije iz proizvodne naprave, le ta višek proizvedene električne energije v tem obdobju shrani v vgrajen hranilnik električne energije in ga v omrežje odda kasneje, ko bo to mogoče, ali da ima vgrajen omejevalec proizvodnje električne energije, ki bo v tem obdobju proizvodnjo delovne moči omejil na še sprejemljivo raven, so pojasnili v sistemskem operaterju.

Ob tem še omenimo, da na ministrstvu za infrastrukturo načrtujejo do konca leta tudi sprejetje novega pravilnika, s katerim bodo distribucijskim podjetjem olajšali izdajo pozitivnega soglasja za priklop tistih samooskrbnih elektrarn, ki bodo hkrati vključevale tudi hranilnike energije.