Dravske elektrarne Maribor (DEM) so na slovesnosti ob 70-letnici obstoja konec septembra uradno zagnale 2,5 MW segment pet sončne elektrarne Zlatoličje, ob čemer že umeščajo v prostor največjo sončno elektrarno Zlatoličje – Formin skupne moči dobrih 30 MW. »Smo v obdobju številnih, konkretneje več kot štiridesetih, večjih in manjših investicij, ki jih načrtujemo realizirati v prihodnjih letih,« je poudaril direktor DEM Damjan Seme. – V DEM so za projekt vetrnega polja Ojstrica nedavno od ministrstva za okolje in prostor (MOP) prejeli mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za državni prostorski načrt (DPN) omenjene elektrarne.

»Družba Dravske elektrarne Maribor krepi svoje proizvodne kapacitete in s svojo povprečno letno proizvodnjo zagotavlja kar 80 odstotkov slovenske električne energije iz OVE, kar nas navdaja z upanjem in ponosom, da smo kljub času krize vendarle na poti, ki nam bo pomagala pri doseganju učinkovite, zanesljive ter prilagodljive oskrbe z energijo. To je še posebej pomembno sedaj, ko opažamo, da se je zaradi vse bolj ekstremnih nihanj vremena zmanjšala količina padavin, ki bi nam omogočila zadostno oziroma večjo proizvodnjo električne energije. Ob vse večji elektrifikaciji in zasledovanju zelenega prehoda je zato ključno, da energijo še naprej zagotavljamo skladno s trajnostnim razvojem okolja in trga z električno energijo,« je ob otvoritvi sončne elektrarne poudaril minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

»Četudi po letih obstoja in delovanja nismo najmlajši, smo še vedno polni energije in načrtov za prihodnost. Ker pa je reka Drava energetsko izkoriščena, snujemo nove projekte za izkoriščanje drugih obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije,« je pristavil generalni direktor DEM Aleksander Brunčko. Seme pa je omenil, da je tako cilj DEM do leta 2026, s postavitvijo novih proizvodnih enot, dvigniti skupno moč družbe s trenutnih 600 MW na 750 MW »ter tako tudi pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na ravni države«.

V DEM v prvo skupino prihodnjih projektov uvrščajo izvedbene na obstoječih elektrarnah, kjer izstopata prenova jezu Markovci in rekonstrukcija najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave – hidroelektrarne Formin; pomembna projekta pa sta še sanacija vibracijskega stanja generatorjev in obnova sekundarnih sistemov.

Pri pomembnih razvojnih projektih družbe pa izpostavljajo umeščanje v prostor največje sončne elektrarne Zlatoličje – Formin skupne moči dobrih 30 MW, ki bo stala na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. Ta elektrarna bo postala »večja sestra pravkar zgrajenega segmenta moči 2,5 MW« in bo po navedbah DEM proizvajala električno energijo za skoraj 10.000 gospodinjstev ter omogočila dodatno celovito izkoriščenje energetskih objektov, namenjenih hidro proizvodnji.

»S strani države načrtovana solarizacija Slovenije nam omogoča, da vodimo pogovore tudi z različnimi lokalnimi skupnostmi, ki razpolagajo z degradiranimi območji, idealnimi za postavitev večjih sončnih elektrarn,« pravijo v DEM in ob tem izpostavljajo tudi pomembnost naslavljanja izziva shranjevanja električne energije.

V družbi so tako nedavno oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev baterijskega hranilnika, ki bo stal na lokaciji Mariborskega otoka. Ob tem pa so tudi ponovno obudili projekt črpalne hidroelektrarne Kozjak, pri katerem je v teku preverba razpoložljivosti ustrezne primarne opreme, ki bi lahko zagotovila zahteve po fleksibilnosti trga elektroenergetskih storitev. V pripravi je elaborat izvedbe projekta, v katerem se obravnava vse potrebne aktivnosti do izvedbe projekta, pravijo v DEM.

Med strateškimi projekti pa izpostavljajo tudi tri vetrne parke skupne moči 46 MW – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak na območju severovzhodne Slovenije. Med temi je najdlje projekt 10,8 MW VE Ojstrica.

Kot pojasnjujejo v DEM, so tako nedavno od ministrstva za okolje in prostor prejeli mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za DPN omenjene elektrarne, »ki omogoča presojo vplivov na okolje in se lahko javno razgrne, kar pomeni nov pomemben korak na poti do postavitve elektrarne«.

»Ko imamo mnenje ustreznosti, [..] smo dosti daleč – govorimo o letu ali dveh, da bi morda lahko rekli, da bomo dobili gradbeno dovoljenje,« je aprila glede tega dejal Seme. »Če bi postopki tekli tekoče, je realno mogoče pričakovati, da bi se prve vetrnice na Ojstrici zavrtele v letu 2025,« so medtem konec lanskega leta ocenili v DEM.

V DEM prav tako izvajajo raziskave izkoriščanja potenciala geotermične energije za pridobivanje električne energije, kjer izvedbo pilotnega projekta z uporabo suhe vrtine načrtujejo že v letošnjem letu, medtem ko se potencialne lokacije za postavitev geotermalnih elektrarn binarnega sistema še proučujejo.

Z osmimi velikimi hidroelektrarnami na reki Dravi, petimi malimi hidroelektrarnami in petimi sončnimi elektrarnami predstavlja družba Dravske elektrarne Maribor danes enega ključnih stebrov slovenske energetike, saj proizvede letno skoraj četrtino vse slovenske električne energije. V obdobju od leta 1951 do danes pa so dravske elektrarne oddale v omrežje približno 150.000 gigavatnih ur električne energije, s čimer bi v današnjem času zadostile porabo vseh slovenskih gospodinjstev za obdobje 43 let.