V družbi Dravske elektrarne Maribor (DEM) imajo v teku dva projekta z izrabo geotermalne energije za pridobivanje električne energije, ki se med seboj bistveno razlikujeta tako po načelu delovanja kot višini investicije. Oba projekta se sicer nahajata v Prekmurju. Ob sončnih in vetrnih projektih pa imajo v načrtu tudi izgradnjo črpalne hidroelektrarne Kozjak, za katero je skupaj s 400 kV daljnovodom že sprejet državni prostorski načrt.

Namen raziskovalno-aplikativnega pilotnega geotermalnega projekta v naselju Čentiba (občina Lendava) na opuščeni plinsko-naftni vrtini Pg-8 je praktična izvedba in uporaba do sedaj v svetu povsem novega načina proizvodnje električne energije s patentirano geotermično gravitacijsko toplotno cevjo.

Cilj projekta je izgradnja pilotne geotermične elektrarne do 50 kW električne moči z geotermično gravitacijsko toplotno cevjo v vrtini globine približno treh kilometrov.
Uspešna izvedba pilotne geotermične elektrarne bo po navedbah DEM »temelj za prihodnjo izgradnjo več novih geotermičnih elektrarn na obstoječih opuščenih vrtinah z zadostnim termičnim potencialom v Sloveniji, kot tudi po svetu«.

Projekt je sicer v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, njegova izvedba pa je načrtovana med letoma 2022 in 2024. Ocenjena višina investicije je do največ milijon evrov. V projektu sodelujeta še družbi Petrol in Nafta Lendava.

Medtem je namen drugega geotermalnega projekta v naselju Benica (prav tako v občini Lendava) na vrtini Mg-6 izgradnja binarne elektrarne moči več MWe. Trenutno v družbi DEM iščejo možnosti za sofinanciranje prvega dela projekta, v sklopu katerega je predvidena poglobitev vrtine Mg-6, ki bo podlaga za nadaljnjo odločitev o izvedbi investicije. Skupna vrednost te investicije je ocenjena na okoli 40 milijonov evrov.

Med razvojnimi projekti družbe DEM so ob načrtovani postavitvi sončnih in vetrnih elektrarn ter izgradnji malih hidroelektrarn tudi hranilniki električne energije, »s katerimi bomo lahko v večjem obsegu proizvodnjo prilagajali zahtevam odjemalcev in s kakovostnim izvajanjem sistemskih storitev skrbeli za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema«, izpostavljajo v DEM.

S tem namenom so se lotili projekta črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak. Izdelan imajo že tehno-ekonomski elaborat, ki je obravnaval predvsem obratovanje črpalne elektrarne v spremenjenih razmerah na trgu.

Za projekt črpalne hidroelektrarne Kozjak skupaj s 400 kV daljnovodom je sprejet tudi državni prostorski načrt; za nadaljevanje projekta pa je potrebno v okviru integralnega postopka pridobiti gradbeno dovoljenje in izdelati presojo vplivov posega na okolje (PVO), so povedali o projektu.

»Za postopek PVO so v pripravi projektne naloge za manjkajoče strokovne podlage, izdeluje se novelacija investicijskega programa in pripravljajo se dopolnitve idejnega projekta. O višini investicije je v tem trenutku preuranjeno govoriti,« izpostavljajo v povezavi s projektom v DEM.