V Sloveniji je bilo leta 2021 registriranih skupaj 6696 električnih vozil, kar pomeni približno 43-odstotno povečanje glede na prejšnje leto. K temu so, enako kot leto prej, največ prispevala baterijska električna vozila (BEV), kaže poročilo stanja energetike v Sloveniji, ki ga vsako leto objavi Agencija za energijo.

V kategoriji osebnih vozil znaša letni prirast teh vozil približno 46 odstotkov. Število priključnih hibridov (PHEV) se je v isti kategoriji povečalo za približno 37 odstotkov. Po drugi strani pa je skupni delež BEV in PHEV predstavljal le 0,57 odstotka vseh osebnih vozil v Sloveniji. 

Na ravni EU znaša primerljiv podatek 1,61 odstotka. Država z največ registriranimi novimi električnimi vozili v letu 2021 je Švedska, kjer je delež električnih vozil v letu 2021 kar 41 odstotkov vseh novo registriranih vozil. Število lahkih BEV, to so dvo-, tri- in štirikolesniki (kategorija L), ostaja enako kot leto prej. Število lahkih komercialnih BEV (kategorija N1) se je povečalo za 47, kar pomeni 25-odstotno rast. 

Število novih registracij v kategoriji osebnih vozil v Sloveniji glede na prejšnje leto kaže na podobno povečevanje vpeljave električnih vozil v vozni park kot leto prej. V kategoriji lahkih BEV v letu 2021 ni bilo novih registracij vozil. Skupno število novo registriranih električnih vozil v Sloveniji se je glede na prejšnje leto povečalo za 12 odstotkov, medtem ko se je število novo registriranih osebnih električnih vozil v celotni EU povečalo za 67 odstotkov, hkrati pa je struktura novih registracij po posameznih kategorijah drugačna kot v Sloveniji. 

Na ravni EU se na novo registrira primerljivo število PHEV in BEV, medtem ko v Sloveniji ni zaznati tako velikega števila novih registracij PHEV. 

Hkrati se je število polnilnih mest za električna vozila v Sloveniji glede na prejšnje leto pomembno povečalo, in sicer za 397 polnilnih mest, kar pomeni 62-odstotni letni prirast. V celotni EU se je število polnilnih mest povečalo za 42 odstotkov. V letu 2021 je bilo v Sloveniji približno 6,4 električnega vozila na eno polnilno mesto, kar ustreza predvidenim evropskim okvirom. V celotni EU je bilo to razmerje sicer 14,2 električnega vozila na eno polnilno mesto.

Medtem pa v agenciji svarijo, da je analitično delo agencije na področju spremljanja razvoja elektromobilnosti v Sloveniji oteženo zaradi volatilnosti podatkov v referenčnih bazah podatkov EAFO (European Alternative Fuels Observatory) in Statističnega urada RS Slovenije (SURS), kjer je ob večletnem spremljanju mogoče zaznati spreminjanje podatkov tudi za preteklost.

Problematična je tudi nedoslednost ciljev na področju elektromobilnosti v referenčnih nacionalnih dokumentih, kjer se v področni strategiji kot optimalno razmerje med številom vozil na električni pogon in številom polnilnih mest navaja sedem vozil na eno javno polnilno mesto, medtem ko akcijski program kot optimalno razmerje navaja 10 vozil na eno polnilno mesto v javni rabi.

Agencija pričakuje izboljšanje na tem področju s posodobljenimi nacionalnimi dokumenti in uporabo rezultatov projekta tehnične pomoči za vzpostavitev ID kod za e-mobilnost (IDACS), kar bo zagotovilo kakovostnejše podatke o polnilni infrastrukturi za električna vozila. 

Del prihodnjega spremljanja razvoja trga agencije bo temeljil tudi na podatkih elektrooperaterjev in distribucije iz Portugalske, kar bo omogočilo spremljanje razvoja polnilne infrastrukture po značilnih segmentih moči. Ločevanje polnilnih mest po moči je namreč zelo pomembno, saj je hitro polnjenje z veliko močjo najbolj pomembno za kratke postanke ob tranzitnih poteh, medtem ko je počasno polnjenje najpomembnejši del za daljše mirovanje vozila (npr. v službi) in nočno polnjenje vozil (npr. doma). Zaenkrat so dobavitelji postregli z informacijo, da so v letu 2021 v okviru opravljanja storitev polnjenja električnih vozil skupaj porabili 3,92 GWh električne energije. 

»Upoštevajoč razvoj števila vozil od leta 2014 do leta 2021 in nadaljevanje trenda do 2030 ugotovimo, da je povprečna rast vozil na leto 1,54-odstotna, zato lahko predvidevamo, da bo leta 2030 v Sloveniji registriranih približno 1.365.734 osebnih vozil. Upoštevajoč ciljne deleže osebnih avtomobilov na različna alternativna goriva iz optimalnega scenarija do leta 2030, bi bil delež električnih vozil 17,5 odstotka vseh osebnih vozil,« še poudarjajo avtorji poročila ter dodajajo, da bi tako bilo na slovenskih cestah 241.188 električnih vozil.

Glede na počasnejši realni razvoj števila električnih vozil takšno število polnilnih mest, kot je predvideno v letu 2030, najverjetneje še ne bo potrebno. Namreč, če bi se trendi razvoja iz preteklosti nadaljevali, bi število električnih vozil doseglo približno 69.640 do leta 2030, kar pomeni, da bi v skladu z navedeno direktivo v letu 2030 potrebovali le približno 6.964 polnilnih mest.

Po drugi strani pa trendi razvoja števila polnilnih mest iz preteklosti kažejo, da bi število polnilnih mest doseglo približno 20.220 do leta 2030, kar pomeni precej nižje razmerje (približno 3,4 EV na eno polnilno mesto) od primernega povprečja iz direktive. Trendi tudi kažejo, da bi za doseganje ciljnega deleža 17,5 odstotka električnih vozil izmed vseh osebnih vozil v Sloveniji potrebovali dalj časa – približno do leta 2037.