Na ministrstvu za infrastrukturo (MzI), pristojnem za energijo, ocenjujejo, da je bilo leto 2016 na področju energetike »precej živahno«, vsekakor pa so na dogajanje imele vpliv nizke cene elektrike in plina. »To je bilo sicer ugodno za širše gospodarstvo, manj pa za proizvajalce elektrike in je vplivalo na odločitve o naložbah za nove elektrarne ali v njihovo obnavljanje. Pokazalo pa se je, da konkurenca na maloprodajnem trgu deluje in nizke veleprodajne cene prenaša na maloprodajni trg,« pravijo.

V energetskih družbah za leto 2016 kot pomembne dogodke izpostavljajo tako uveljavitev podnebnega sporazuma, kot izvolitev novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot tudi odločitev Britancev iz izstop iz EU ter seveda v Bruslju nedavno sprejet »zimski sveženj«. Za Slovenijo marsikdo kot pomembno izpostavlja premik v sodelovanju z Japonsko v projektu pametnih mest in omrežij, za Energetsko zbornico Slovenije (EZS) pa je najpomembnejši dogodek dogovarjanje za kolektivni pogodbi elektrogospodarstva in premogovništva, pri čemer pričakujejo uspešen zaključek pogajanj na začetku leta 2017.

Na MzI pričakujejo, da bo zakonodajni paket s področja energetike, ki ga je Evropska komisija predstavila konec novembra (zimski paket), močno vplival na slovensko energetiko, ki se bo morala bolj odpreti tako za tujo energijo kot sistemske storitve. V

Na ministrstvu so med pomembnimi dogodki v 2016 izpostavili tudi podpis prve pogodbe in začetek del na energetski prenovi v novi finančni perspektivi po modelu energetskega pogodbeništva (CŠOD Bohinj). Področje učinkovite rabe energije pa je nekoliko zaznamoval tudi prilagojen Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli.

S 15. januarjem je v veljavo stopila Uredba o samooskrbi z električno energijo, s katero se gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem (MPO) omogoči samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE) na podlagi neto merjenja (»net metering«). »S tem smo začeli nov način spodbujanja OVE,« so dejali.

Za EZS, ki jo vodi Anton Colarič, pa je najpomembnejši dogodek dogovarjanje za kolektivni pogodbi elektrogospodarstva in premogovništva. Kot je znano, je letos aprila potekala stavka v energetiki, po koncu katere so se začela pogajanja o omenjenih kolektivnih pogodbah. Glede tega so sicer v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) kar zadovoljni.

Direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR) Tine Kračun je ob oceni (energetskega) leta 2016 podal zanimivo primerjavo dogodka iz leta 2016 z dogodkom iz leta 1986. »Poleti leta 1979 je Jimmy Carter na streho Bele hiše slovesno namestil solarne panele. Liberalno usmerjeni ameriški predsednik je ob tem poudaril, kako si njegova administracija prizadeva za vzpodbujanje pridobivanja energije iz obnovljivih virov. Vse je kazalo, da je pred vrati energetska revolucija. Zdelo se je, da paradigma fosilnih goriv dobiva konkurenco. Dobro leto dni kasneje je izgubil volitve. Njegov konservativni naslednik in ljudje okrog njega so bili privrženci fosilnih goriv. Kmalu po prevzemu mandata so davčne olajšave za zeleno energijo ukinili, solarni paneli z Bele hiše pa pospravljeni v skladišče. Usoda zelene energetske revolucije je bila čez noč neznana. Politika je pomembno posegla v dogajanje na trgu,« je dejal Kračun in nadaljeval: »Dogodek iz leta 2016 je enak dogodku iz leta 1980. Največji vpliv na energetski razvoj ima še vedno politika. Izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika lahko pomembno vpliva na zeleno energetsko revolucijo, ki smo ji priča zadnja leta. Nenazadnje je potrebno razumeti, da je le-ta tudi posledica naravnanosti Obamove administracije napram spodbujanju razvoja pridobivanja energije iz obnovljivih virov ter tudi posledični politiki subvencioniranja. Kot kaže, bo v novi ameriški administraciji sedelo ogromno ljudi, ki so se v preteklosti javno spraševali o smiselnosti subvencioniranja zelene energije in vzpodbujali industrijo fosilnih goriv. Sicer je danes zelena energija bistveno bolj razvita kot leta 1980 in tako dramatičen obrat verjetno ni več mogoč. Zagotovo pa je to dogodek, ki vliva veliko mero negotovosti v nadaljevanje razvojne poti na področju energetike, ki smo ji bili priča zadnjih nekaj let,« poudarja Kračun.

Dodati velja: Trumpova izbira za ministra za energetiko je nekdanji dolgoletni guverner Teksasa Rick Perry, ki je podnebni skeptik in naklonjen naftni industriji, za vodjo ameriške diplomacije pa je Trump izbral šefa družbe ExxonMobil Rexa Tillersona, prav tako podnebnega skeptika, ki naj bi imel odlične vezi z Rusijo, pomembno proizvajalko in izvoznico nafte in plina.