V Šaleški dolini vidijo dve možnosti za preobrazbo svojega sistema daljinskega ogrevanja, ki je trenutno v celoti vezano na dobavo toplote iz Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ): popolno neodvisnost od TEŠ ali pa poleg uporabe lastnih obnovljivih virov, kot so lesna biomasa, solarne toplarne in toplotne črpalke, tudi uporabo morebitnih bodočih obnovljivih proizvodnih virov v TEŠ. Preko 130 milijonov evrov vreden načrt, ki so ga pripravili in s katerim so se konec junija seznanili svetnice in svetniki sveta velenjske občine, bo podlaga za pridobivanje nepovratnih finančnih sredstev, so sporočili iz občine Velenje.

Daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini je trenutno v celoti vezano na dobavo toplote iz Termoelektrarne Šoštanj in s tem na premog, katerega izkopavanje bo v prihodnje ustavljeno. Ravno zato v Komunalnem podjetju Velenje že snujejo več kot 130 milijonov evrov vredno preobrazbo sistema in so v ta namen skupaj s strokovnimi partnerji Eles, Esotech, Kolektor Setup in Zavodom KSSENA pripravili osnutek akcijskega načrta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki predstavlja fazno pot za zamenjavo obstoječega vira toplotne energije (iz Termoelektrarne Šoštanj) z razpršenimi in zelenimi viri.

V akcijskem načrtu so za območje mestne občine Velenje predvideni naslednje viri: lesna biomasa - soproizvodnja toplote in električne energije, solarne toplarne, toplotne črpalke voda-voda z izkoriščanjem potenciala Velenjskega jezera in postavitev visokonapetostnega elektrodnega kotla ter hranilnika toplote na novi energetski lokaciji na Preloški cesti v Velenju, poleg obstoječe deponije premoga.

»Kot potencialno primerna nova energetska lokacija je območje vzhodno za podjetjem Esotech, kjer je možnost postavitve sončnih elektrarn, sončnih toplarn, toplotne črpalke, pomembna prednost pa je tudi bližina železniškega tira,« so sporočili iz velenjske občine.

Načrt, ki omogoča prilagajanje spremembam, usmeritvam in trendom, sicer predvideva dva scenarija – popolno neodvisnost od Termoelektrarne Šoštanj ali poleg lastnih vključevanj tudi vključevanje morebitnih bodočih obnovljivih proizvodnih virov v Termoelektrarni Šoštanj – in bo podlaga za pridobivanje nepovratnih finančnih sredstev.

Direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja je ob tem velenjskim svetnikom in svetnicam včeraj povedal, da želijo z zniževanjem izgub in temperaturnega režima ter z obnovami toplotnih postaj začeti takoj.

»Projekti so pripravljeni, časovnica izvedbe pa je odvisna od uspešnosti pridobivanja nepovratnih sredstev. Evropska komisija spodbuja ohranjanje daljinskih omrežij s proizvodnjo toplote z obnovljivimi viri energije. Večinski delež energije bi po prenovi zagotovila lesna biomasa, in sicer 60-70 %. Izzivov bo veliko, a verjamemo, da bomo skupaj s partnerji uspeli ta izziv preseči,« je dejal.

Škarja je izpostavil tudi primer bloka, npr. petorčka, po energetski sanaciji, ki je dosegel 25 odstotkov privarčevane moči. Po izračunih naj bi večstanovanjska stavba po energetski sanaciji privarčevala 10-20 odstotkov toplotne energije, kar pomeni, da morajo k racionalnejši porabi prispevajo tudi lastniki stavb, je poudaril.

»Veliko je idej, zagotavljati pa moramo zanesljivo in ekonomsko vzdržno energijo za naše uporabnike. Želimo biti dobro pripravljeni, zato je tudi akcijski načrt preobrazbe takšen, da stremi k doseganju treh temeljnih ciljev: prehod na zelene vire, optimizacija daljinskega sistema z zmanjševanjem izgub toplotnega omrežja (zniževanje temperaturnega režima) in aktivno spodbujanje lastnikov stavb za energetske sanacije objektov ob hkratni varčni uporabi toplotne energije končnih uporabnikov,« pa je dejal velenjski župan Peter Dermol, ki je hkrati opozoril, da bo največja težava zagotoviti sofinanciranje.

»Prizadevali si bomo, da se bosta do dokumenta opredelili tudi Vlada Republike Slovenije in Evropska komisija, saj bodo stališča in usmeritve vlade in komisije podlaga za pridobivanje evropskih in državnih sredstev, ki so pogoj za prenovo sistema,« je dodal Dermol in še omenil, da bodo septembra v Velenju pripravili tudi mednarodno konferenco na temo učinkovitih prenov sistemov daljinskega ogrevanja, »kjer pričakujemo poglobljeno razpravo in jasne usmeritve«.