»Povprečni cilj znotraj držav članic Evropske unije je 20 odstotkov obnovljivih virov energije (OVE) do leta 2020. Slovenija si je zadala za četrtino višji cilj - 25 odstotkov - brez kakršnihkoli kalkulacij, kako bo to dosegla. Države, ki tega cilja ne bodo dosegle, bodo verjetno morale plačati kazen oziroma jih bo zadel neke vrste finančni mehanizem, ki še ni vzpostavljen, vendar vemo, da bo po letu 2020, se pravi po 1. januarju 2021, že obstajal. To bo strošek, ki bo zagotovo večji, kot pa bi bil prostovoljni prenos v obliki statističnega prenosa,« je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Bojan Kumer nedavno pojasnil poslancem državnega zbora.

Slovenija je v letu 2017 dosegla 21,5-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni rabi energije. Za izpolnitev zastavljenega cilja 25 odstotkov OVE do leta 2020 bo potrebno uporabo OVE povečati za več kot 2 TWh oziroma za 3,4 odstotne točke, kar je skoraj trikrat toliko, kot se je povečal delež OVE v obdobju med letoma 2010 in 2017, pravijo na MzI in ocenjujejo, da obstaja realna možnost, da Slovenija 25-odstotnega cilja OVE ne bo dosegla. MzI se zato namerava poslužiti tudi uporabe t.i. fleksibilnih mehanizmov, ki jih omogoča OVE direktiva, kot so statistični prenosi deležev med državami članicami, skupni projekti držav članic, skupni projekti držav članic in tretjih držav ter skupni programi podpore. 

»Najenostavnejši ukrep je statistični prenos deleža OVE z odkupom od druge države članice, ki svoj OVE cilj presega (npr. Hrvaška). Za omogočanje izvedbe takega ukrepa predvidevamo zagotovitev ustrezne podlage v predlogu spremembe energetskega zakona. Z vlaganji trenutno razpoložljivih sredstev v izvedbo projektov OVE v Sloveniji bi sicer v primerjavi z nakupom OVE energije v tujini tudi ohranili nezanemarljive multiplikativne ekonomske učinke teh sredstev v Sloveniji,« pravijo na MzI.

Kot je pojasnil Kumer, želi vlada samo vzpostaviti zakonsko podlago za uporabo statističnega prenosa deležev, v kolikor se bo potrebno te zakonske podlage poslužiti. »Statistični prenos je eden izmed možnih ukrepov, ki ga direktiva OVE omenja. In se že dogaja med posameznimi državami članicami. Vemo pa že danes, da bo zagotovo statistični prenos cenejši, kot pa plačati kakršnokoli kazen, če cilja ne bomo dosegli. Te kazni pa vemo, da so lahko dnevne, lahko so pavšalne,« je dejal in poudaril, da kljub temu, da ima Slovenija težavo pri doseganju ciljev za leto 2020, poskušajo na pristojnem ministrstvo in seveda tudi znotraj vlade, da bi vendarle v zadnjih dveh letih dosegli ali pa se vsaj maksimalno približati zastavljenemu cilju.

»Statistični prenosi niso nekaj, kar se bo de facto zgodilo, ampak v primeru, da pa ne bomo dosegli cilja, se mi zdi pa skrajno odgovorno, da imamo neko možnost zakonske podlage, saj bomo tako lahko uporabili eno izmed dveh možnosti. Ali bomo plačali kazen, ki bo, kakršnakoli bo določena, ali bomo imeli prostovoljni statistični prenos, ki tudi ni nujno, da je kakršenkoli izražen v evrih, lahko gre tudi za kako drugo menjavo. Ne vemo, kaj se bo zgodilo v dveh, treh letih pred nami, ampak vse možnosti so odprte,« je še menil Kumer.