Delež rabe obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji bo brez korenitejših sprememb v nekaj letih zaostal za povprečjem EU in zastavljenimi cilji, saj se je slovenska raba OVE po letu 2005 povečala najmanj med članicami EU. V letu 2021 se je delež OVE v končni rabi energije povečal le za 0,5 odstotne točke, na 24,6 odstotka. Za pospešitev rabe OVE v smeri zastavljenih ciljev je tako nujen takojšen premik k zelenim energetskim naložbam, kaže poročilo o razvoju 2023 Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Počasna rast leta 2021 je tako že drugo leto zapored pomenila nedoseganje obvezujočega cilja, ki je na ravni 25 odstotkov, zato je Slovenija manjkajoči delež ponovno morala zagotoviti s statističnim prenosom iz druge članice EU, ki je svoje cilje presegla. Poročilu sicer navaja, da se je v obdobju 2005–2021 delež OVE povečal za 5 odstotnih točk, precej manj, kot je bilo povprečje v EU - za 12 odstotnih točk.

Hkrati poročila opozarja, da v Sloveniji še vedno močno prevladuje raba klasičnih OVE, to je lesa in hidroenergije. Delež drugih OVE, to je vetrne, sončne in geotermalne energije, biogoriv, toplotnih črpalk in bioplina, pa je med najmanjšimi v EU. Zaostanek je največji pri uporabi vetrnic: ta delež je v Sloveniji 0,04 odstotka, v povprečju EU pa 15,9 odstotka vseh OVE.

Tudi podpore OVE so se zlasti zaradi visokih tržnih cen elektrike in nižje proizvodnje hidroelektrarn v letu 2022 znižale. Skupne podpore so obsegale okoli 73 milijonov evrov in so bile medletno nižje za 30 odstotkov. Sončnim elektrarnam je bilo namenjenih 73 odstotkov skupnih podpor, elektrarnam na biomaso 12 odstotkov, bioplinskim elektrarnam 7 odstotkov in prav toliko še vsem ostalim. Znesek podpore na enoto proizvodnje je pri sončnih elektrarnah še vedno več kot dvakrat višji kot pri ostalih.

V Sloveniji so tako zaradi slabe dinamike implementacije OVE zelo oddaljeni tudi cilji za prihodnja leta. »Za leto 2022 ocenjujemo, da se delež OVE ob manjši rabi hidroenergije ni dosti spremenil. V strukturi OVE je v Sloveniji velik delež klasičnih in manjši delež drugih virov. Delež klasičnih OVE, med katere prištevamo les in hidroenergijo, je v Sloveniji še vedno nad 80 odstotki, v EU pa pod 60 odstotki skupne rabe OVE. Ohranjanje obsežne rabe lesa za ogrevanje je zaželeno, a hkrati z vidika onesnaževanja zraka s prašnimi delci ob nepravilni uporabi ni ugodno,« ugotavljajo avtorji poročila.

Umar v poročilu tudi navaja, da je slovenski prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo prepočasen in bo v prihodnje zahteval tudi znatno več finančnih sredstev. Obenem glede na Umarjeva opozorila v Sloveniji koristimo naravne vire hitreje, kot so se sposobni obnoviti. Velik ekološki primanjkljaj, ki se s tem ustvarja in je v Sloveniji večji kot v povprečju Evrope, je predvsem posledica visokega ogljičnega odtisa, pravijo. 

Nekaj napredka je bilo glede na navedbe Umarja beleženega le na področju rabe energije, kjer se je rast energetske produktivnosti (BDP na enoto porabljene energije) predvsem pod vplivom izboljšanja v predelovalnih dejavnostih po gospodarsko-finančni krizi pospešila. Zaostanek za povprečjem EU se je tako do leta 2021 zmanjšal na 8 odstotkov. Izboljšuje se tudi emisijska produktivnost, a tu zaostanek za EU od sredine prejšnjega desetletja ostaja nespremenjen, nekoliko nad 10 odstotki, visoke ostajajo predvsem emisije iz prometa. 

Hkrati bodo po ocenah Umarja z ohranjanjem dosedanjega tempa pri zmanjševanju odvisnosti gospodarske rasti od rabe virov cilji doseganja podnebne nevtralnosti (nacionalni in v okviru EU) težko uresničljivi. V letu 2022 so se z energetsko krizo ti izzivi še okrepili, pri čemer pa je lahko iskanje rešitev za večanje energetske samozadostnosti tudi velika priložnost za prestrukturiranje gospodarstva v smeri nizkoogljičnosti in krožnosti, ocenjujejo v Umarju. 

Ob tem pa opozarjajo, da številna začasna zmanjšanja okoljskih dajatev z namenom obvladovanja energetske draginje ne prispevajo k doseganju ciljev zelenega prehoda. »Glede na nujno pospešitev zelenega prehoda bodo ob učinkoviti rabi vseh razpoložljivih finančnih sredstev (vključno z evropskimi) potrebni tudi dodatni sistemski ukrepi, podprti z viri (javnimi in zasebnimi) za trajnostne naložbe,« še navaja poročilo.