Nedavno sprejeta evropska uredba o pospeševanju razvoja OVE med drugim določa, da za postavitev sončnih elektrarn na umetnih površinah ni več potreben predhoden postopek ali pridobivanje soglasij, so v luči nacionalnega predloga zakona o lažjem umeščanju obnovljivih virov energije (OVE) opozorili v okoljski organizaciji Umanotera. Po njihovi oceni so sicer časi za postavitev večjih sončnih elektrarn na ustreznih lokacijah zelo ugodni, »sedaj pa so na potezi predvsem investitorji«. 

Razlogi, da je Slovenija od leta 2005 dodala najmanj OVE zmogljivosti v omrežje od vseh držav članic EU, ležijo v pretekli zgrešeni energetski politiki, ki se je v večji meri osredotočala na druge vire, kot so termo- in hidroelektrarne, in ne toliko v težavah pri umeščanju v prostor, četudi je tudi to predstavljalo pri določenih virih izziv (vetrne elektrarne), ocenjujejo v okoljski organizaciji Umanotera.
Ob tem opozarjajo tudi na odločitve investitorjev, da te vire umeščajo na lokacije, ki niso (bile) optimalne, kar prav tako oteži oz. podaljša postopke.

V Umanoteri zato pozdravljajo prihajajoči novi nacionalni zakon, ki naj bi olajšal umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn v prostor, saj ta »po eni strani investitorje v večji meri usmerja na – z vidika okolja in narave – bolj primerne lokacije (ceste, železnice, pozidane površine, deponije itd.), kar prinese tudi lažji in hitrejši razvoj projektov OVE«.

Hkrati pa zakon prek drugih ukrepov tudi pospešuje umeščanje v prostor zlasti (večjih) sončnih elektrarn (npr. 5. in 6. člen zadnje videne verzije zakona), dodajajo. »Kljub temu je potrebno opozoriti, da bo za izvajanje določenih rešitev potrebno sprejeti podredne akte, zaradi česar učinki zakona v primeru določenih rešitev ne bodo nastopili s trenutkom sprejetja zakona.«

Zato v Umanoteri posebej opozarjajo na konec decembra 2022 sprejeto evropsko uredbo o pospeševanju razvoja OVE, ki med drugim določa, da za postavitev sončnih elektrarn na umetnih površinah ni več potreben predhoden postopek ali pridobivanje soglasij, »kar ravno tako precej pospešuje razvoj večjih sončnih elektrarn že danes«, pojasnjujejo in navajajo primer sončne elektrarne Prapretno. V primeru te sončne elektrarne je predhodni postopek trajal približno pet mesecev. Ob tem še kot zanimivost navajajo, da se omenjena evropska uredba, ki velja začasno 18 mesecev z možnostjo podaljšanja, izvršuje neposredno brez prenosa v nacionalni pravni red, »kar pomeni, da velja že danes in jo investitorji lahko uporabijo pri razvoju svojih SE projektov«.

V teku pa je tudi reformni projekt RES Slovenia, ki po pojasnilu okoljske organizacije dopolnjuje prizadevanja za pospešitev OVE v Sloveniji preko identifikacije najustreznejših lokacij za razvoj OVE na teritoriju Slovenije, »kar bo investitorjem ravno tako ponudilo pregled, kje bodo lažje in hitreje ter na okoljsko bolj sprejemljiv način razvijali svoje projekte«.

Sprejem nacionalnega zakona OVE, ki naslavlja le regulatorne omejitve umestitev vetrnih in sončnih elektrarn, je na vladi predviden februarja, sprejem v državnem zboru pa je po rednem postopku načrtovan maja 2023.

Za razvoj večjih sončnih elektrarn na pozidanih površinah so pogoji (z vidika administrativnih oz. prostorskih ureditev) danes zelo ugodni, ozko grlo postaja omrežje, še menijo v Umanoteri in dodajajo, da je tudi v tem primeru treba upoštevati pregled lokacij prostih kapacitet na prenosnem in distribucijskem omrežju, ki sta ga opravila Eles in SODO, kjer zaključujejo, da je prostih kapacitet na opredeljenih lokacijah za približno 1.800 MW.

Po presoji Umanotere bodo investitorji, ki bodo večje projekte sončnih elektrarn razvijali na večjih pozidanih oz. umetnih površinah v bližini (R)TP-jev s še prostimi kapacitetami, »danes verjetno porabili več časa za dobavo in postavitev ter priklop sončnih elektrarn, kot pa za ostale (še) potrebne korake«.