»Pozdravljam dejstvo, da je v strategiji za povezovanje energetskih sistemov, ki jo je pripravila Evropska komisija, načelo prednostne obravnave energetske učinkovitosti postavljeno v središče. Razprava o ukrepih za energetsko učinkovitost bi morala torej upoštevati vse nosilce energije in vsa goriva. Strategija ima po drugi strani tudi pomanjkljivost, saj označuje električno energijo in elektrifikacijo končne rabe kot že samo po sebi učinkovito. To ni res, saj distribucijo, prenos in proizvodnjo energije še vedno povezujemo s precejšnjimi izgubami električne energije. Osredotočiti se moramo na celotno proizvodno in dobavno verigo in tako zagotoviti učinkovitejšo oskrbo in res obnovljivo električno energijo. Obenem se moramo pri razpravi o energetski učinkovitosti in različnih nosilcih energije enakopravno posvetiti plinu in električni energiji,« je v spletnem seminarju z naslovom 'Povezovanje energetskega sistema: Kakšna bo vloga plina?', ki ga je julija organiziralo združenje Eurogas, dejala višja direktorica za politike pri Evropskem združenju za spodbujanje soproizvodnje COGEN Europe Alexandra Tudoroiu-Lakavice.

James Watson, generalni sekretar pri združenju Eurogas, je ob tem omenil, da se sveženj za pametno povezovanje sektorjev, znan tudi kot sveženj za povezovanje energetskih sistemov, in strategija za vodik v okviru povezovanja sektorjev posvečata tudi vrsti 'plinastih' rešitev. 

  Kot je nadaljevala Tudoroiu- Lakavice, prepozna omenjena strategija tudi potrebo po povečanju energetske učinkovitosti v stavbah. »Menimo, da nas čaka še veliko dela na področju učinkovitejše rabe električne energije. Zgraditi moramo dodatno infrastrukturo, ki bo prenašala ogromne količine električne energije, ki jih bomo potrebovali v prihodnje, ter obenem obvladovala volatilnost vetrne in sončne proizvodnje. Čeprav je gradnja nove infrastrukture pomembna, pa moramo biti še učinkovitejši in se osredotočiti tudi na obstoječo infrastrukturo. Strategija za povezovanje sektorjev med drugim omenja, da so toplotne črpalke trikrat bolj učinkovite od kotlov na fosilna goriva. Če lahko torej nizkoogljične ali obnovljive pline uporabimo v že nameščenih kotlih, smo lahko učinkovitejši, saj nam ni treba postaviti toplotne črpalke in, kot sem že omenila, tudi pri proizvodnji energije še vedno prihaja do velikih izgub,« je pojasnila. 

Kot je dodala, je strategija usmerjena v realizacijo koncepta združevanja električne energije, plina in toplote. »A ko govorimo o izvajanju ukrepov, moramo razmišljati tudi lokalno. Ni dovolj, da zgolj napeljemo daljnovode in se osredotočimo na čezmejno trgovanje. Ogledati si moramo obstoječo infrastrukturo in jo modernizirati. Uporaba načela prednostne obravnave energetske učinkovitosti pomeni, da moramo začeti z obstoječo infrastrukturo. Če se osredotočamo samo na elektrifikacijo in ob tem pozabimo obstoječa plinska omrežja, nismo dovolj učinkoviti,« je zaključila Tudoroiu-Lakavice. 

Generalna sekretarka pri Evropskem združenju za bioplin Susanna Pflüger je ob tem dodala, da strategija za vodik in za povezovanje sistemov lepo orišeta, kako bo videti prihodnja integrirana oskrba z energijo, ob čemer tudi jasno pokažeta, da bo plin v prihodnje dopolnjeval evropsko dobavo električne energije. »Vsekakor menimo, da bodo zeleni plini igrali pomembno vlogo pri dokončnemu razogljičenju našega gospodarstva. Bioplin bi morali primarno uporabljati v sektorjih, kjer bomo s tem dosegli največje družbeno-ekonomske in okoljske koristi. EU mora pri sprejemanju politik skrbno slediti načelu tehnološke nevtralnosti in spodbujati tiste energetske vire, ki dodajo sistemu vrednost v smislu prožnosti in zanesljivosti. Eden največjih pomislekov doslej se je nanašal na predpise na področju vozil in transporta, ki upoštevajo samo spodbude za električna vozila. Čeprav bodo električna vozila odigrala zelo pomembno vlogo pri razogljičenju prometnega sektorja, popolno razogljičenje brez rabe zelenih plinov ne bo možno,« je izpostavila Pflüger.

Kot je dodala, se moramo posvetiti tudi virom energije, ki so na voljo že danes, denimo biometanu. »Biometan ponuja veliko priložnosti za razogljičenje, a je njegova proizvodnja v Evropi trenutno precej omejena, torej jo moramo čim prej povečati. Ustvariti moramo energetsko krajino, kjer plin in električna energija povezujeta celoten sektor. Plin bo v končni fazi prevzel dopolnilno vlogo in EU mora tako res določiti cilj za obnovljive pline do leta 2030,« je zaključila Pflüger.

Kot je medtem izpostavil višji svetovalec za politike pri britanskem vladnem oddelku za poslovno, energetsko in industrijsko strategijo Daniel Quiggin, znanstveniki že opozarjajo, da se cilj 1,5°C, določen v okviru pariškega dogovora, izmika našemu dosegu.