Do leta 2020 morajo na Hrvaškem zagotoviti ustrezno infrastrukturo za elektromobilnost v vseh mestih z več kot 20.000 prebivalci in na vsakih 50 kilometrov avtocestnega omrežja, pa tudi v vseh lukah, letališčih in večjih železniških postajah, je na nedavni konferenci o alternativni mobilnosti Ministrstva za infrastrukturo v Ljubljani povedala Josipa Božinović s hrvaškega ministrstva za morje, promet in infrastrukturo. Na področju stisnjenega zemeljskega plina (angl. compressed natural gas ali krajše CNG) pa morajo Hrvati do leta 2020 vzpostaviti infrastrukturo v ducatu največjih mest, do leta 2025 pa še na enajstih lokacijah na avtocestah oz. glavnih cestah.

Na področju utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) morajo na Hrvaškem zagotovili polnilnice za težka vozila, in sicer v Zagrebu in Reki, do leta 2030 pa tudi v Zadru, Splitu in še nekaterih drugih velikih mestih oz. v njihovi bližini. V svojo prometno strategijo pa so vključili tudi možnost rabe vodika, je povedala Josipa Božinović.

Kot je dodala, na Hrvaškem spodbujajo prehod v bolj trajnostno mobilnost tudi z obdavčitvami (najbolj okolju neprijaznih vozil) in subvencijami (prijaznejšim prevoznim oblikam). Tako so denimo v letu 2015 namenili subvencije za nakup že približno 500 hibridnih in prav toliko električnih vozil, kar je bilo največ doslej, subvencionirali pa so tudi kolesarske mreže kakor tudi postavitev CNG polnilnic.

Se pa z odprtimi vprašanji, kako doseči potrebno zmanjšanje emisij iz prometa, aktivno ukvarjajo tudi v sosednji Avstriji, kjer sicer beležijo vse višje emisije iz tovornega prometa, »kar je pravzaprav kontradiktorno,« je menil Hans-Jürgen Salmhofer iz AustriaTecha, zatorej je po njegovem še toliko bolj pomembno, da »takoj začnemo s potrebnimi ukrepi«. Smo pa, tako Salmhofer, že na pravi poti prehoda na bolj trajnostno mobilnost.