Ameriški predsednik Donald Trump je v torek z izvršnim ukazom odpravil vrsto ukrepov, namenjenih omejevanju podnebnih sprememb, ki jih je uvedel prejšnji predsednik Barack Obama. S tem ukazom naj bi, kot je dejal Trump, končal vojno proti premogu. »Ne podpiram vračanja k premogu in fosilnim virom energije, a morda bo Trumpovo dejanje povzročilo, da se bodo na novo preučila in vzpostavila razmerja med ekologijo in ekonomijo,« pa zadevo komentira prvi mož družbe Mitol in dober domači poznavalec energetike Marjan Mateta.

»Trump je danes v enakem položaju, kot so bili pred približno desetletjem Kitajci,« meni Marjan Mateta. »Izkoristiti želi fosilna goriva in na ta način pospešiti razvoj države,« pravi. »Zanimivo pa je, da postaja v zadnjem času Kitajska gonilna sila v boju proti podnebnim spremembam. »Hitro so ugotovili, da so obnovljivi viri energije (OVE) dober posel, ki se ga da dobro prodajati po svetu. Razvili so svojo tehnologijo in vanjo veliko investirajo,« pravi Mateta.

»Donald Trump z omenjenim odlokom ne more zaustaviti investiranja v OVE niti v ZDA, kaj šele v svetu,« pa je prepričan Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE). »Vetrne elektrarne se že gradijo in se bodo gradile po komercialnih principih. Škodo bo naredil predvsem termoelektrarnam na premog v ZDA, ki se bodo zanašale, da lahko zaradi politične podpore preživijo, namesto da bi se intenzivno pripravljale na neizogibno postopno zmanjšanje proizvodnje in vlaganje v vire sedanjosti in prihodnosti. Ti niso ne termoelektrarne na premog ne nuklearne elektrarne, temveč učinkovita raba energije (URE) in OVE. Določeno škodo bodo mogoče imela tudi podjetja iz ZDA, ki proizvajajo opremo za URE in OVE, ker bodo zaradi zmanjšane podpore države manj vlagala v razvoj in bodo manj konkurenčna na svetovnem trgu,« ocenjuje Nemac.

Trump je med drugim sprožil tudi revizijo načrta za čisto energijo (Clean Power Plan), ki predvideva pomembno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v termoelektrarnah. Ta ukrep Obame v boju proti podnebnim spremembam sicer ni nikoli zaživel, saj je vrhovno sodišče do končne presoje zamrznilo njegovo izvajanje. Izpodbijajo ga namreč zvezne države, ki jih vodijo republikanci, in več kot 100 podjetij, ki se ukvarjajo s kurjenjem nafte, premoga in plina.

Trump je odpravil tudi 14 mesecev star moratorij o izdaji novih dovoljenj za kopanje premoga na državni zemlji, na udaru pa so se znašle tudi navedbe o "družbenem strošku" toplogrednih plinov, prizadevanja za zmanjšanje izpustov metana pri proizvodnji nafte in zemeljskega plina ter pravila o hidravličnem lomljenju.

ZDA so sicer drugi največji proizvajalec toplogrednih plinov na svetu, približno 37 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida v državi pa nastane pri proizvodnji elektrike.

Mateta opozarja, da morajo imeti OVE prednost pred fosilnimi gorivi in da je treba omogočiti njihov razvoj, vendar pa je treba pri tem po njegovem mnenju upoštevati tudi ekonomske zakonitosti. »Ne moremo za vsako ceno uvajati obnovljive vire in s tem izgubljati konkurenčnost in delovna mesta,« je opozoril. »Kakršenkoli že je Donald Trump, mislim, da bodo njegova dejanja povzročila spremembo razmišljanja,« še meni Mateta.

»ZDA niso nikoli bile glavni igralec na področju URE in OVE, niti pod Obamo ne,« pa opozarja Franko Nemac in doda, da se je tudi Obamova vlada ukvarjala predvsem z nafto in plinom, ki so ju pošiljali na svetovni trg in s tem pomembno vplivali na zniževanje cen fosilnih energentov. Glavni igralci na področju URE in OVE so Nemčija in EU, deloma Japonska in posamezne zvezne države ZDA, sklene Nemac.

Kot poročajo tuji mediji, republikanci izgubo delovnih mest v premogovni industriji pripisujejo ukrepom Obamove administracije, a podatki razkrivajo, da so se delovna mesta v ameriških rudnikih zmanjševala že desetletja prej, in sicer zaradi vse večje avtomatizacije in konkurence v obliki cenejšega zemeljskega plina. Drugi razlog so padci stroškov proizvajanja elektrike v sončnih in vetrnih elektrarnah. Poraba premoga v ZDA se je od leta 2007 znižala za okoli 35 odstotkov, rudniki premoga pa zagotavljajo manj kot 70.000 delovnih mest. Na drugi strani po podatkih ameriškega ministrstva za energijo je v sektorju OVE zaposlenih že več kot 650.000 ljudi.