Trenutna energetska kriza je pokazala, da morajo podjetja pospešiti lastne digitalne preobrazbe, povečati naložbe v zelene tehnologije ter se bolj usmeriti v trajnostno poslovanje, če bodo želela ostati uspešna, so soglašali udeleženci nedavnega strokovnega dogodka naslovljenega »Prednosti naložb v zelene tehnologije«, ki ga je v Ljubljani organiziral Center energetsko učinkovitih rešitev (CER). Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER, je ob tem izpostavila, da si lahko podjetja z merjenjem in analizo podatkov svojega poslovanja zastavijo ambiciozne cilje in skladno s tem ambiciozne ukrepe, kar vodi v zmanjševanje stroškov, učinkovitost poslovanja ter bolj trajnostno poslovanje. Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič pa meni, da morata slovenski in evropski trajnostni prehod postati veliko bolj ambiciozna.
»Trajnostni cilji niso problem tehnologij, saj primerne tehnologije, s katerimi bi te cilje lahko dosegli, že obstajajo. Trajnostni cilji so predvsem problem naših vrednot in navad, in na to pot sprememb moramo iti hitreje. Je pa dejstvo, da so nam lahko zelene tehnologije v pomoč pri doseganju trajnostnih ciljev,« meni Struna Bregarjeva.
Kot je še omenila, se vedno bolj vršijo pritiski na podjetja, da začnejo razkrivati svoje nefinančne podatke. »Pritiski se vršijo od vseh, od potrošnikov, bank, zavarovalnic, zaposlenih, kupcev in javnosti. Podjetja pa tudi vedno bolj čutijo, vsaj v EU, regulatorne in tržne pritiske. Vse to pomeni, da morajo podjetja spremeniti svoj obstoječi način delovanja. Da pa bo njihov zeleni prehod uspešen, bodo podjetja potrebovala pomoč države, bank in vlagateljev, kar med drugim tudi vključuje davčne olajšave za zelene in digitalne naložbe,« je še dejala Struna Bregarjeva.
Za pomoč podjetjem pri njihovi zeleni transformaciji pa CER tudi podeljuje priznanje Green Star, strateško orodje, ki podjetja spodbuja in opolnomoči za zeleni prehod.
Medtem pa je Andrijanič, minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, opozoril, da nam je vojna v Ukrajini pokazala jasno potrebo Evrope po energetski samozadostni ter da mora EU svojim državljanom in gospodarstvu zagotoviti dostopno energijo.
»Od časa trajanja vojne je Evropa Rusiji plačala 35 milijard dolarjev za dostavljena fosilna goriva. Dobršen del teh sredstev je šel za financiranje nadaljevanja agresije v Ukrajini. To kaže, da je energetska neodvisnost ne samo dobra za Evropo, ampak za ves svet, saj so države, ki so izvoznice energije, tudi največkrat države, ki v večji meri kršijo človekove pravice,« je pojasnil Andrijanič.
Hkrati pa je vojna tudi pokazala, da mora naš trajnostni prehod postati veliko bolj ambiciozen, kar ni nuja samo zaradi podnebne krize, ampak tudi zaradi geostrateške stabilnosti in avtonomije EU. »Je pa Evropa na področju energetske neodvisnosti in zelenega prehoda že veliko naredila, na kar nenazadnje kažejo tudi sprejeti načrti za odpornost in okrevanje. Po drugi strani je pa na področju trajnostnega prehoda potrebno še veliko narediti,« meni Andrijanič.
Kot je pripomnila Struna Bregarjeva, smo pa sedaj v Evropi priča novim izzivom, kjer imamo na voljo dovolj sredstev za nove projekte, primanjkuje pa ponudnikov dobrih zelenih projektov. Glede tega minister meni, da morajo zelene rešitve postati ugodnejše od drugih, da bomo lahko lažje spremenili energetske navade ljudi. »Nujno je, da se pri tem maksimalno naslonimo na tržne mehanizme, pri čemer pa mora država pomagati, da bodo ponudniki trajnostnih rešitev v boljši začetni poziciji,« še meni Andrijanič.
Po njegovih besedah je to eden od glavnih razlogov, da se je država odločila sprejeti davčne olajšave za zelene in digitalne naložbe, saj takšne davčne olajšave in podobni ukrepi pošiljajo pozitiven signal gospodarstvu, da začne vlagati v zeleni prehod in da se zelene rešitve enostavno splačajo.
Hkrati minister meni, da je Evropa že na dobro poti, da postane vodilna v svetu na področju zelenih tehnologij, moramo pa še veliko več vlagati v inovativnost in podjetnost. Glede Slovenije pa Andrijanič poudarja, da mora država narediti več, da bo podjetniško okolje v državi bolj spodobno in konkurenčno, s čimer bomo povečali število novih ekoloških in drugih inovatorjev.
V ta namen pa bo država čez en mesec tudi ustanovila slovensko tehnološko ambasado v Silicijevi dolini po zgledu drugih evropskih držav, kjer želijo promovirati slovenske start-upe in druga podjetja v Ameriki in pripeljati ameriški kapital v Slovenijo.
Glede novih davčnih olajšav za zelene in digitalne naložbe pa je Tina Humar, generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance (MF), pojasnila, da bo nova olajšava zmanjšala davčne osnove v višini 40 odstotkov zneska vlaganja za pravne osebe in samostojne podjetnike.
»Olajšave se bodo lahko uveljavile za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022 dalje. Zakon je pa izhodišče za pravilnik, ki bo bolj podrobno določal vsebino olajšave. Pravilnik je trenutno v usklajevanju in računamo, da bo objavljen še v aprilu,« je rekla Humarjeva.
Med drugim bodo predmet olajšave tudi proizvajalne enote električne energije iz OVE, vlaganja v omrežja, shranjevalniki ter jedrska fuzija.
V okviru strokovnega dogodka je tudi potekalo omizje, na katerem so udeleženci delili praktične izkušnje svojih družb na poti do bolj odpornega in učinkovitega poslovanja.
Peter Gašperšič, član uprave DARS-a, je priznal, da so bili v družbi v preteklosti premalo ambiciozni glede prehoda na bolj trajnostno poslovanje in so se usmerjali bolj k ukrepom, namenjenim varčevanju z energijo. Sedaj si pa to želijo spremeniti.
»Družba DARS v javnosti prav gotovo ni prepoznana kot okolju prijazno podjetje. To podobo želimo sedaj spremeniti. V 2021 smo razvili novo strategijo družbe do leta 2025, kjer smo postali bolj ambiciozni glede naših dekarbonizacijskih načrtov. Sedaj pa nas visoke cene energije silijo v še večje spremembe,« je izpostavil Gašperšič.
Da bi zmanjšali odvisnost družbe od volatilnosti energetskih trgov, v družbi razmišljajo o postavitvi sončnih elektrarn, ki bi jih zgradili na strehah DARS-ovih avtocestnih baz, kjer bi proizvajali električno energijo predvsem za lastno uporabo.
Razmišljajo pa tudi o potencialni postavitvi sončnih elektrarn večjih zmogljivosti na zemljiščih, ki jih ima DARS v lasti ob avtocesti. »Glede tega projekta že sodelujemo z družbo HSE in smo že pregledali primerna zemljišča. Z realizacijo teh potencialih sončnih zmogljivosti bi lahko družba DARS proizvedla dovolj energije za lastne potrebe,« je poudaril Gašperšič.
O potencialnih novih sončnih elektrarnah pa razmišljajo tudi na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Dušan Jerše, vodja finančno računovodske službe na Ekonomski fakulteti, je pojasnil, da je fakulteta leta 2012 že postavila tri sončne elektrarne, s katerimi je fakulteta v zadnjih desetih letih pokrivala okoli 10 odstotkov lastnih energetskih potreb.
Omenil je še, da bi lahko na strehah Ekonomske fakultete ter drugih bližnjih fakultet in srednjih šol, kot tudi študentskih domov, postavili še nove sončne zmogljivosti, kar bi pomembno prispevalo k zeleni preobrazbi teh ustanov. Hkrati bi lahko tudi na parkirišču v lasti fakultete postavili novo polnilno infrastrukturo in shranjevalnik energije.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki