»Ko se bo proces razogljičevanja z namenom doseganja mednarodnih ciljev krepil in stopnjeval, bo tehnologija zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika (CCUS) postala še pomembnejša za prehod na čisto energijo. Množična raba te tehnologije v elektroenergetiki in industriji je ključna za dosego različnih globalnih ciljev o zmanjšanju izpustov ogljika,« je bilo slišati v julijskem spletnem seminarju z naslovom 'Najnovejše analize vpliva tehnologije CCUS na globalni, nacionalni in regionalni ravni', ki ga je pripravilo Ameriško združenje za energetsko ekonomiko (USAEE).

Živimo v zahtevnih, a tudi vznemirljivih časih, predvsem ko gre za vprašanja porabe energije, ogljikovih izpustov, trajnostnega okrevanja, inovacij in naložbenih potencialov, je ob začetku spletnega seminarja, posvečenega najnovejšim napovedim in projekcijam rabe tehnologije CCUS v prihodnje, dejala analitičarka Mednarodne agencije za energijo (IEA) Sara Budinis.

Koronakriza je nedvomno »eden tistih dogodkov, ki prizadenejo povpraševanje po energiji enkrat na sto let«, je dejala omenjena analitičarka in dodala, da bo pretres, ki ga bo povpraševanje doživelo v letošnjem letu zaradi ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa, največji v zadnjih 70 letih. Po ocenah IEA se bo povpraševanje po energiji na globalni ravni letos zmanjšalo za 6 odstotkov, kar je sedemkrat več kot v ob finančni krizi leta 2009.

Načrt trajnostnega okrevanja, ki so ga pripravili v IEA, tako prinaša celovit pristop h gospodarskemu okrevanju in zagotavljanju delovnih mest, obenem pa povečuje odpornost in vzdržnost energetskega sistema. Triletni načrt, po katerem bi za trajnostno okrevanje po pandemiji covida-19 namenili bilijon ameriških dolarjev letno, konkretno predvideva 40 odstotkov te vsote za projekte na področju učinkovite rabe energije (denimo za čisti promet ali trajnostno proizvodnjo goriv), 33 odstotkov za elektroenergetske projekte (predvsem nizkoogljične vire električne energije) in 27 odstotkov za druge projekte (kot so zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) ter druge inovacije), je v predstavitvi navedla Sara Budinis.

S tem bi zagotovili strukturno čistejše energetske sisteme, občutno zmanjšanje ogljikovih izpustov pa je bilo zabeleženo že zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom. Toda brez trajnostnega okrevanja se bodo izpusti ponovno povečali.

Polovico potrebnega zmanjšanja izpustov zagotavljajo štirje ključni tehnološki pristopi, večinoma v panogah, kjer je izpuste težko zmanjšati in kjer te tehnologije še niso v komercialni rabi po celotni vrednostni verigi, je dejala Sara Budinis, pri čemer je na prvem mestu omenila učinkovitost in obnovljive vire, na drugem elektrifikacijo, nato zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika (CCUS) ter nazadnje vodik.

Trenutno se samo približno četrtina javnih izdatkov za raziskave in razvoj na področju nizkoogljičnih tehnologij namenja elektrifikaciji, CCUS, bioenergiji in vodiku, ki so ključni za dosego neto ničelnih izpustov.

»Izdatki za raziskave in razvoj, ki se namenjajo ključnim področjem za dosego neto ničelnih izpustov, so torej nezadostni,« je dejala. Pokazala je, da je bilo v lanskem letu od 17 milijard dolarjev 47 odstotkov namenjenih proizvodnji nizkoogljične električne energije (obnovljivim virom in jedrski energiji), 26 odstotkov pa učinkoviti rabi energije – področji tako prejmeta tri četrtine vseh sredstev, vendar zagotavljata samo polovico skupnega zmanjšanja ogljikovih izpustov. Nadalje je bilo 10 odstotkov namenjenih za hranilnike in omrežja, 8 odstotkov za vodik, 5 odstotkov za bioenergijo ter 4 odstotke za projekte na področju CCUS. Javnih sredstev za raziskave in razvoj na področju nizkoogljičnih tehnologij je po njenih besedah skupaj za 25 milijard dolarjev.