Evropska cena ogljika je sredi avgusta dosegla 20 evrov na tono in, kot razkriva analiza nevladnega think tanka Sandbag, ki deluje v Bruslju in v Londonu, bo naraščanje cen ogljika, premoga in plina pomenilo, da bodo lahko nove kopenske vetrne in sončne elektrarne prvič konkurirale kratkoročnim stroškom proizvodnje električne energije v obstoječih premogovnih in plinskih elektrarnah.

Naraščanje stroškov premogovne in plinske proizvodnje pa ni le posledica vse višje cene ogljika, ki se je v zadnjem letu početverila, temveč tudi višjih cen premoga in plina, poroča Montel. V Evropi se je cena premoga z najbližjim letom dobave z januarjem 2017 zvišala za 30 %, cena plina z najbližjim letom dobave pa za 28 %.

Stroški proizvodnje električne energije so se tako pri premogu kot pri plinu z letom 2017 opazno povzpeli. Stroški proizvodnje električne energije iz premoga z najbližjim letom dobave so se povečali za 72 % na 46 evrov na MWh, stroški proizvodnje električne energije iz plina pa za 43 % na 49 evrov na MWh. Izračun je osnovan na cenah ob zaključku trgovanja 16. avgusta, ko je bil CO₂ ocenjen na 20,42 evra.

Kot izpostavijo v think tanku, so cene vetrne in sončne proizvodnje medtem kazale nasproten trend. V letu 2017 so opazno padle in ostajajo nizke tudi v letu 2018. Če pogledamo dražbe obnovljivih virov v Nemčiji, sta tako vetrna kot sončna proizvodnja doživeli dve dražbi, kjer so najnižje ponudbe dosegle okoli 38 evrov na MWh.

»To pomeni, da smo se prvič znašli v situaciji, ko so cene vetrne in sončne proizvodnje na dražbah opazno nižje od kratkoročnih stroškov obstoječih premogovnih in plinskih elektrarn,« pravijo v think tanku.