»Vetrna energija že danes pokriva okoli 15 odstotkov potreb po električni energiji v Evropi. Države, kot je Danska, že skoraj polovico svojih potreb pokrivajo z energijo iz vetra. Ker bodo količine obnovljive energije, ki jih bodo morala omrežja absorbirati, samo naraščale, bo učinkovito upravljanje omrežja postalo ključnega pomena. Tehnologije nadzora, kot je dinamični nadzor (ang. dynamic line rating - DLR) pretoka energije, bodo igrale pomembno vlogo pri pomoči operaterjem prenosnih sistemov pri boljšem upravljanju njihovih omrežij. Nekateri operaterji že uporabljajo te nove tehnologije, številni drugi pa še niti niso začeli. Hkrati v nekaterih državah še vedno obstajajo regulatorne ovire za uporabo takšnih tehnologij,« je v nedavnem spletnem seminarju povedal Daniel Fraile iz združenja WindEurope.
Pri pridobivanju podatkov o omrežju v urni različici je za operaterje prenosnih sistemov zelo pomembno, da vedo, koliko energije, proizvedene iz vetrnih elektrarn, je na voljo v vsakem trenutku in kako je to povezano s trenutno potrebo po energiji, je pojasnil Fraile.
»Operaterji prenosnih sistemov želijo vedeti, kako napovedati prihodnjo proizvodnjo in povpraševanje po energiji. Na primer, v letu 2019 je bilo v Evropi bolj vetrovno v zimskih mesecih, zlasti decembra, januarja in marca. V teh obdobjih je lahko proizvodnja vetrnih elektrarn v kateri koli uri visoka ali nizka, torej ni enakomerna. Takšna volatilnost je lahko za operaterje zelo zahtevna z vidika uspešnega upravljanja sistema, saj lahko v določenih urah dneva vetrne zmogljivosti pokrivajo celo 100 odstotkov potreb po energiji. Pomembne so tudi napovedi povpraševanja. Da ohranijo stabilnost v omrežju, je tako za operaterje prenosnih sistemov zelo pomembno, če lahko predvidijo, kdaj bo prišlo do povečanja povpraševanja po energiji. Operaterji morajo prav tako vedeti, kje v omrežju bodo potrebe po energiji največje in če je mogoče v te dele omrežja prenesti večje količine energije. Prevelike količine energije v omrežju lahko namreč povzročijo prezasedenost, daljnovodi pa lahko tako postanejo preobremenjeni,« je pojasnil Fraile.
»Dinamični nadzor pretoka energije (DLR) je ključnega pomena pri integraciji obnovljivih virov energije v omrežje in zagotavljanju prožnosti omrežja. Ta sistem sestavljajo senzorji, ki so nameščeni na visokonapetostne vode. Ti senzorji merijo ključne parametre, ki vplivajo na največjo toplotno zmogljivost vodov (vibracije, temperatura, poves, hitrost vetra). Samostojni senzorji so - skupaj s programsko opremo za povezovanje z dispečerskimi centri SCADA - nameščeni na visokonapetostnih vodih. Uporaba te metode pomeni, da lahko z vizualizacijo monitoringa sprostimo veliko dodatne zmogljivosti in ustvarimo dodatne zmogljivosti,« je dejala Rena Kuwahata, poslovna razvijalka storitev optimizacije elektroenergetskih sistemov v podjetju Ampacimon. »Kot pri mnogih stvareh, ki jih ustvarjajo inženirji, je tudi v primeru daljnovodov določena stopnja negotovosti. Če to natančneje pogledamo, je očitno, da so te negotovosti resnično nepotrebno velike. Jih pa je mogoče odpraviti z uporabo nadzornih sistemov, kot je DLR,« je še dodala Kuwahata.
»V Belgiji imamo na primer veliko vetrnih parkov na morju, ki z energijo oskrbujejo večje centre povpraševanja, kot je Bruselj. Daljnovode, ki prenašajo energijo iz teh vetrnih parkov, nadzorujemo že več kot pet let, pred kratkim pa so to omrežje okrepili z visokonapetostno povezavo. A zmogljivost vetrnih elektrarn na morju se povečuje in daljnovodi so še vedno večinoma močno obremenjeni. Z uporabo nadzornega sistema imajo sedaj operaterji prenosnih sistemov na voljo orodja za predvidevanje težav s prezasedenostjo in za njihovo reševanje z zelo poceni rekonfiguracijskimi ukrepi. To drastično zmanjša potrebe po velikih naložbah v nova omrežja in znatno zmanjša stroške prezasedenosti,« je še povedala Kuwahata in dodala, da s to tehniko nadzora operaterjem postane na voljo za 10 do 20 odstotkov dodatnih zmogljivosti v omrežju.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki