Po ocenah ameriškega raziskovalnega podjetja GTM Research naj bi do konca tega leta na svetovni ravni obratovalo za okoli 390 GW sončnih elektrarn, medtem ko je po podatkih ameriške lobistične skupine Nuclear Energy Institute po svetu trenutno za 391,5 GW jedrskih elektrarn.

Letos bo povpraševanje po sončni energiji na svetovni ravni prvič preseglo 80 GW. Letna rast povpraševanja naj bi še vse do leta 2019 dosegala 6-8 odstotkov, saj se bodo nedavno razpisani projekti ravno zaključevali, zaživeli pa bodo tudi novi trgi, ugotavlja GTM Research v svojem nedavnem poročilu o povpraševanju po sončni energiji (Global Solar Demand Monitor).

Kot izpostavi GTM Research, bo Kitajska pri tem glavna gonilna sila. Letos bo tamkajšnje povpraševanje predstavljajo 39 odstotkov svetovnega trga.

Evropsko združenje fotonapetostne industrije SolarPower Europe je maja sporočilo, da bi lahko evropski trg fotonapetostne energije kljub lanskemu 20-odstotnemu zmanjšanju obsega novih fotonapetostnih zmogljivosti na 6,7 GW v letu 2017 dosegel 8,8 GW.

Kot ugotavlja GTM Research, bi lahko svetovne sončne zmogljivosti do leta 2022 dosegle 871 GW, kar je okoli 43 GW več od skupnih vetrnih zmogljivosti, ki naj bi bile inštalirane do tega leta, in več kot dvakrat več od današnjih jedrskih zmogljivosti.

Jedrska energija danes sicer še vedno predstavlja približno 11 odstotkov svetovne proizvodnje, medtem ko predstavlja sončna le okoli 1,8 odstotka.

GTM Research ob tem spomni na leto 2014, ko je Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenila, da bi lahko sonce do leta 2050 predstavljalo največji vir električne energije na svetu in se tako uvrstilo pred fosilna goriva, vetrno energijo, hidroenergijo in jedrsko energijo.

Kot je tedaj izpostavila IEA, bi lahko fotonapetostni sistemi do leta 2050 proizvedli tudi do 16 odstotkov svetovne električne energije, medtem ko bi sončna toplotna energija iz elektrarn za koncentrirano sončno energijo prispevala še dodatnih 11 odstotkov.