Svetovna proizvodnja električne energije iz premoga je v prvi polovici leta 2020 upadla za 8,3 %, čemur sta botrovala rast vetrne in sončne proizvodnje in upad povpraševanja po električni energiji zaradi koronavirusa, so nedavno sporočili iz mislišča Ember. EU je ob tem zabeležila 32-odstotni upad proizvodnje električne energije iz premoga in 6-odstotni upad plinske proizvodnje. Vetrna in sončna proizvodnja sta v prvi polovici leta dosegli rekordnih 21 % skupne proizvodnje električne energije.
Upad svetovne premogovne proizvodnje za 8,3 % predstavlja »nov rekord, ki sledi lanskoletnemu medletnemu upadu za 3 %, kar je bil tedaj največji upad vsaj od leta 1990,« izpostavijo v mislišču.
Dve tretjini upada, zabeleženega v prvi polovici leta 2020, »izhajata iz občutnih upadov v ZDA (31 %) in EU (32 %),« pravijo v Ember.
»Upad, ki smo ga zabeležili v prvi polovici leta 2020, je posledica 3-odstotnega zmanjšanja svetovnega povpraševanja po električni energiji zaradi koronavirusa in naraščajoče vetrne in sončne proizvodnje. Če lahko 70 % upada premogovne proizvodnje v prvi polovici leta 2020 pripišemo prvemu vzroku, je za 30 % kriv drugi,« so pojasnili v mislišču.
Kot so še omenili, je izkoriščenost premogovnih elektrarn v prvi polovici leta 2020 padla na 47 %, medtem ko je leta 2019 dosegala 51 %. »Izkoriščenost premogovnih elektrarn je s tem prvič v obdobju šestih mesecev padla pod 50 %,« ugotavljajo.
Delež premoga v svetovni proizvodnji električne energije je med letom 2015 in prvo polovico leta 2020 torej padel s 37,9 % na 33 %.
»Ta upad za pet odstotnih točk sta učinkovito nadomestili vetrna in sončna proizvodnja, ki sta svoj delež do prve polovice leta 2020 povečali s 4,6 % na 9,8 %,« je zapisal Ember.
Po podatkih mislišča sta vetrna in sončna proizvodnja v prvi polovici leta 2020 glede na prvo polovico leta 2019 narasli za 14 %.
»Vetrna in sončna proizvodnja sta v 48 analiziranih državah med letom 2019 in prvo polovico leta 2020 narasli z 992 TWh na 1129 TWh,« ugotavljajo v mislišču, ob čemer poudarjajo, da so vetrne in sončne elektrarne »proizvedle skoraj toliko brezogljične električne energije kot jedrske elektrarne, ki so v prvi polovici leta 2020 prispevale 10,5 % svetovne električne energije in ki glede na leto 2019 niso spremenile deleža.«
Marsikatera ključna država zdaj približno desetino svoje električne energije proizvede iz vetra in sonca: Kitajska (10 %), ZDA (12 %), Indija (10 %), Japonska (10 %), Brazilija (10 %) in Turčija (13 %). EU in Združeno kraljestvo sta ob tem zabeležila še opazno višje ravni – prva 21 % in drugo 33 %. Znotraj EU je Nemčija svoj delež povečala na 42 %.
»Kljub izraziti rasti vetrne in sončne proizvodnje pa je ta brez pospeška. Podatki agencije IRENA kažejo, da se je obseg inštaliranih vetrnih in sončnih zmogljivosti v letu 2019 povečal zgolj za 7 %, v letu 2018 pa zgolj za 5 %. Po oceni IEA bo rast zmogljivosti obnovljivih virov v letu 2020 zaradi koronavirusa v primerjavi z letom 2019 upadla za 13 %, torej na najnižjo raven po letu 2015,« so opozorili v mislišču Ember.
Kot so dodali, »bi lahko k okrevanju prispevali svežnji spodbud, ki se osredotočajo na prehod na čisto energijo, a bosta vetrna in sončna proizvodnja, če ti ne bodo zadostni, le stežka dosegli stopnjo rasti, ki so potrebne v tem desetletju, če želimo dvig temperatur omejiti na 1,5 stopinje.«
Povezave
Dokumenti
Povezani članki