Jedrskih in plinskih elektrarn naj se ne uvrsti med zelene naložbe pod pogoji, ki jih je Evropska komisija (EK) predlagala 31. decembra, je dejala uradna svetovalna skupina EK za trajnostno financiranje.
Platforma EU za trajnostno financiranje je Komisijo ob tem pozvala, naj jedrske in plinske elektrarne uvrsti na ločen, tako imenovan »oranžni« seznam prehodnih dejavnosti, v originalni taksonomiji trajnostnih naložb pa ohrani izključno zelene dejavnosti.
»V prihodnje bi lahko razširjena taksonomija, ki bi prepoznala 'srednjo stopnjo učinkovitosti', med 100 g in 270 g CO2e/kWh […] , predstavljala učinkovito orodje za pospeševanje naložb in izboljšanje stanja na področju izpustov,« je sporočila platforma.
Komisija je omenjeno platformo in strokovnjake iz nacionalnih vlad prosila, naj ji do 21. januarja pošljejo svoje povratne informacije, ki ji bodo v pomoč pri odločanju glede vključevanja jedrskih in plinskih elektrarn v obstoječo taksonomijo. Taksonomija naj bi vlagateljem pomagala identificirati ustrezne projekte, ki podpirajo podnebne cilje EU.
Komisija teh povratnih informacij sicer ni dolžna upoštevati in lahko svoj predlog sprejme tudi brez sprememb. Nemčija je v soboto vlade članic EU pozvala, naj predlog, če bo ta nespremenjen, zavrnejo, a je obenem priznala, da bo težko preprečiti Komisiji, da ga naredi obvezujočega.
Dokument sicer ne zahteva naložb v projekte, ki ustrezajo zelenim merilom, in ne prepoveduje naložb v projekte, ki jim ne ustrezajo. Podjetja so ob tem dolžna prikazati, če so njihove naložbe skladne z omenjenimi merili ali ne.
Platforma je med povratnimi informacijami zapisala, da bi merila za vključevanje jedrskih in plinskih elektrarn, ki jih je predlagala EK, kršila načelo taksonomije, da se »ne škoduje bistveno«.
Komisija bi morala po njeni oceni ohraniti zahtevo, da morajo imeti elektrarne za uvrstitev med zelene naložbe v večini primerov nižje življenjske izpuste toplogrednih plinov od 100 g CO2e/kWh. To torej izključuje elektrarne na fosilna goriva brez tehnologije za zmanjševanje izpustov ogljika, kot je zajemanje in shranjevanje CO2.
Omenjeni predlog Komisije bi plinskim elektrarnam, ki bi dobile dovoljenje do konca leta 2030, sicer omogočil skladnost s taksonomijo že, če bi bili njihovi neposredni izpusti nižji od 270 g CO2/kWh oz. če bi bili njihovi letni izpusti nižji od 550 g CO2/kW za proizvodnjo energije v obdobju dvajsetih let.
Platforma je ob tem zapisala, da vključitev novih jedrskih elektrarn, ki bodo prejele dovoljenja do leta 2045, ne bi opazno prispevala k dosegi evropskega cilja neto ničelnih izpustov do leta 2050. Obenem je pozvala, naj se od novih jedrskih elektrarn zahteva, da imajo po potrebi na voljo obratujoč objekt za odstranjevanje visoko radioaktivnih odpadkov in ne le načrt za gradnjo takega objekta do leta 2050, kot je predlagala EK.
Platforma je obenem sporočila, da bo »v roku nekaj tednov« objavila predlog razširjene taksonomije, ki bo vključevala kategorijo »učinkovitosti srednje stopnje« za prehodne dejavnosti in »kategorijo netrajnostnih virov, od katerih se moramo urgentno in pravično oddaljiti.« Komisija je platformo za ta prispevek prosila prav v okviru zagotavljanja »pravične energetske tranzicije«.
Med člani platforme najdemo tudi energetske družbe E.ON, Iberdrola in OMV, okoljevarstveni skupini WWF in Transport and Environment, predstavnika železarske in kemijske industrije Eurometaux in Cefic in Evropsko potrošniško organizacijo BEUC.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki