»Čarobna beseda za neto ničelne emisije je inovativnost. Gospodarstvo se resda 'topi', a se topi tudi arktični ledeni pokrov,« je na seji na visoki ravni v okviru Evropskega tedna trajnostne energije (EUSEW) z naslovom 'Energetski prehod v podnebno nevtralnost: Podpora EU za čiste energetske tehnologije in inovacije' dejal izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol. Kot je dodala evropska komisarka za energijo Kadri Simson, so inovacije v človekovi naravi.

»Vizija brez izvedbe je zgolj razprava, ta pa nas do leta 2050 ne bo popeljala v podnebno nevtralno prihodnost,« je izpostavila Simson. »Ljudje smo vedno inovirali, to je v naši naravi.« Kot je pojasnila, je več razlogov za inovacije. »Kot prvo, potrebujemo inovativne tehnologije za dosego ciljev na področju podnebne nevtralnosti. Potrebna je prebojna sprememba, ki pa jo lahko prinesejo samo inovacije. V nasprotnem primeru tvegamo, da bo prehod trajal dlje, da bo dražji in manj učinkovit, obenem pa bo tudi družbeni vpliv težji.«

Še en razlog pa je potreba po povečanju evropske konkurenčnosti. Po mnenju komisarke bi morala EU narediti občuten preskok na področju vodika. Vodik, ki ima potencial, da do leta 2050 zavzame 13 odstotkov energetske mešanice, danes namreč dosega zgolj okoli 2 odstotka, je omenila komisarka. »Za vodik nimamo vzpostavljenega ne trga ne infrastrukture.« A če povečamo proizvodnjo obnovljive električne energije, bomo potrebovali tudi dodatno fleksibilnost in tehnologije za shranjevanje. »Tudi to je področje, na katerem EU zaostaja,« je izpostavila. Financiranje čistih energetskih tehnologij je z nedavnim načrtom za okrevanje sicer dobilo močno spodbudo. »Tudi zeleni dogovor ima popolno zasnovo za pomoč pri spodbujanju inovacij z različnimi programi, na primer s programom Obzorje Evropa. Pomembno vlogo pri financiranju zelenih energetskih tehnologij pa ima tudi zasebni sektor. Zasebne naložbe predstavljajo približno tri četrtine finančnih sredstev za raziskave in inovacije,« je pojasnila in zaključila, da čas ni na naši strani. »Ukrepati moramo zdaj.«

»Koronakriza je vplivala na strmoglav padec svetovnega povpraševanja po energiji ter na zmanjšanje emisij CO2, ob čemer pa se ne gre veseliti, saj do teh upadov ne prihaja zaradi preudarnih energetskih strategij, temveč zaradi gospodarskega pretresa, ki je prizadel mnoge države po svetu,« je izpostavil Birol. Kot je dodal, ima ne le Evropa, temveč cel svet, dva pomembna cilja. Prvi je gospodarsko okrevanje, drugi pa je zagotovitev, da bo to okrevanje trajnostno in da nam bo omogočilo dosego ciljev na področju ogljične nevtralnosti. »Vlade po svetu objavljajo številne svežnje za okrevanje in njihova zasnova bo odločilno vplivala na prihodnost našega gospodarstva in energetskih sistemov.« Vlade se bodo morale v naslednjih treh letih, če bodo želele zagotoviti trajnostno okrevanje, osredotočiti na tri področja: obnovljive vire energije, še posebej sončno in vetrno proizvodnjo; energetsko učinkovitost, še posebej obnovo stavb; in širitev ter modernizacijo elektroenergetskih omrežij, je pojasnil Birol. »Ta tri področja lahko zagotovijo trajnostno okrevanje, prispevajo h gospodarski rasti in ustvarijo nova delovna mesta.«

Kot je dodal, je čarobna beseda za neto ničelne emisije inovativnost. »Brez inovacij na področju kritičnih čistih energetskih tehnologij ne bomo nikakor dosegli ciljev na področju neto ničelnih emisij. Evropa bi se morala osredotočiti na dve pomembni tehnologiji, ki sta skladni tudi z evropskim gospodarstvom, industrijskimi značilnostmi in energetskimi sektorji« – proizvodnjo vodika z elektrolizo in baterije. »Ne smemo pozabiti na to, kaj je naš cilj. Podnebne spremembe predstavljajo globalno vprašanje in Evropa je odgovorna za 8 odstotkov svetovnih emisij. Potrebujemo gospodarsko rast in delovna mesta, a potrebujemo tudi čisto energetsko prihodnost, zaključi Birol. »Gospodarstvo se resda 'topi', a se topi tudi arktični ledeni pokrov.«

»Brez občutnih inovacij bomo le stežka dosegli zastavljene cilje,« je dejal Hans van Steen, v. d. direktorja za obnovljive vire, raziskave in inovacije ter energetsko učinkovitost na direktoratu Evropske komisije za energijo. Kot je dodala direktorica pri IEA Mechthild Wörsdörfer, je vodik na samem vrhu tehnološke agende, a to ni le evropsko, temveč resnično globalno vprašanje. »Osemdeset odstotkov vodika za zdaj še vedno pridobimo iz fosilnih goriv. Proizvodnja vodika s pomočjo obnovljivih virov je trenutno še precej draga. Potrebna je torej vladna podpora za proizvodnjo zelenega vodika. Treba je zmanjšati stroške in zagotoviti povečanje obsega,« je dejala. Kot je dodal van Steen, ima vodik tudi potencial za razogljičenje sektorjev, ki imajo sicer težave z zmanjševanjem emisij – na primer nekateri segmenti prometnega sektorja.