Okoljski ministri držav članic Evropske unije so v ponedeljek, 19. junija, znova zavrnili možnost vnovičnih pogajanj o pariškem podnebnem sporazumu, ki jo je nedavno predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Evropski okoljski ministri menijo, da je pozitivne spremembe mogoče doseči tudi brez sodelovanja ZDA, saj da zavezanost podnebnemu sporazumu kljub umiku ZDA poudarjajo številne države.

Svet EU sicer »globoko obžaluje enostransko odločitev administracije Združenih držav o odstopu od Pariškega sporazuma. Hkrati pozdravlja številne odločne izjave o zavezanosti Pariškemu sporazumu, ki prihajajo iz različnih držav, od gospodarskih velesil do majhnih otoških držav,« so zapisali v sporočilu za javnost. Tudi župani nekaterih ameriških mest in nekatera podjetja v ZDA so napovedali, da bodo kljub Trumpovi odločitvi sledili določilom sporazuma.

Svet EU poudarja, da nas je pariški sporazum združil v zelo težkih časih, da gre za »večstranski sporazum brez primere med skoraj 200 pogodbenicami, ki ga podpirajo regije, mesta, skupnosti, podjetja in drugi nedržavni akterji po vsem svetu, posvečen pa je problematiki, ki ogroža vse nas. Skupaj z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 izkazuje našo skupno odgovornost do celotnega planeta – za to in za prihodnje generacije – ter našo zavezanost ustreznemu ukrepanju«.

V Svetu EU so prepričani, da pariški sporazum ustreza svojemu namenu in da ga ni mogoče na novo izpogajati. »Sporazum je ambiciozen, a ne normativen, in vsaki pogodbenici dopušča, da poišče svojo pot pri prispevanju k ciljem za preprečevanje podnebnih sprememb, ki ogrožajo razvoj, mir in stabilnost po vsem svetu,« so poudarili.

Znova so izrazili »neomajno podporo Evropske unije Združenim narodom kot jedru na pravilih temelječega večstranskega sistema. Evropska unija in njene države članice ostajajo enotne in brezpogojno zavezane doslednemu in hitremu izvajanju pariškega sporazuma, opozarjajo na posebno odgovornost gospodarskih velesil, ki proizvedejo 80 % svetovnih emisij, in pozivajo partnerice, naj ohranijo leta 2015 sprožen zagon, da bomo na COP 23 in COP 24 dosegli uspešne rezultate,« poudarjajo.

Prepričani so, da bo imela EU še naprej vodilno vlogo v svetovnem boju proti podnebnim spremembam ter da bo s svojimi ambicioznimi podnebnimi politikami in z zagotavljanjem nadaljnje podpore tistim, ki so posebej ranljivi, vodilna sila pri razvijanju trdnih in trajnostnih gospodarstev. Poudarili so, da so EU in njene države članice največje donatorice sredstev v okviru podnebnega financiranja in da ostajajo zavezane, »da bodo prispevale svoj delež k cilju razvitih držav, tj. do leta 2020 iz različnih virov skupaj zagotoviti 100 milijard USD na leto za podnebne ukrepe v državah v razvoju«.

Kot pravijo v Svetu, EU v ta namen »krepi svoja obstoječa globalna partnerstva in bo tudi v prihodnje iskala nova zavezništva iz vrst največjih svetovnih gospodarstev, pa vse do najbolj ranljivih otoških držav. Naša partnerstva bodo vključevala številna podjetja, regije, mesta, državljane in skupnosti po vsem svetu in v ZDA, ki so izrazili podporo pariškemu sporazumu in izvajajo ambiciozne podnebne ukrepe«.