Svet EU se je dogovoril o dopolnilih k direktivi o energiji iz obnovljivih virov, ki jo spreminjajo v okviru načrta REPowerEU, in sicer med drugim podpira povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) na 40 odstotkov do leta 2030 ter določitev območij, primernih za OVE, s poenostavljenimi postopki umeščanja v prostor. Države članice pa bodo glede na dogovor zasnovale posebna namenska območja za obnovljive vire energije s skrajšanimi in poenostavljenimi postopki izdaje dovoljenj na območjih z manjšimi okoljskimi tveganji.

Predlog Komisije v okviru načrta REPowerEU je sicer bil, da se cilj do leta 2030 poveča na vsaj 45 odstotkov. Trenutni cilj iz direktive o energiji iz obnovljivih virov iz leta 2018 je 32,5 odstotka do leta 2030.

Svet se je tudi dogovoril, da bodo države članice kartirale območja, potrebna za nacionalne prispevke k cilju glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030, v 18 mesecih po začetku veljavnosti te direktive. Države članice bodo obenem sprejele načrt ali načrte za določitev namenskih območij za obnovljive vire energije v 30 mesecih po začetku veljavnosti te direktive.

Namenska območja za obnovljive vire energije bi zajemala kopno, morje ali celinske vode in bi bila izbrana, ker so posebej primerna za specifične tehnologije za energijo iz obnovljivih virov in pomenijo manjše okoljsko tveganje. Izogibati bi se bilo treba na primer zavarovanim območjem.

Celotni načrti bi bili nato predmet poenostavljene presoje vplivov na okolje, namesto da bi se presojal vsak posamezen projekt, kot je običajno. Namenska območja za obnovljive vire energije bi prav tako omejila razloge za pravno nasprotovanje novim obratom na podlagi domneve, da so v prevladujočem javnem interesu.

Države članice so se dogovorile, da bodo iz določitve namenskih območij za obnovljive vire energije zaradi njihovih posebnosti lahko izključile kurilne naprave na biomaso in hidroelektrarne.

Hkrati se je Svet za namenska območja za obnovljive vire energije dogovoril, da postopek izdaje dovoljenj ne bi smel trajati dlje od enega leta, za projekte za obnovljive vire energije na morju pa ne dlje od dveh let. V ustrezno utemeljenih izrednih okoliščinah se lahko obdobje podaljša za največ šest mesecev.

Postopki izdaje dovoljenj za območja zunaj namenskih območij za obnovljive vire energije pa naj ne trajajo dlje od dveh let in ne dlje od treh let za projekte obnovljivih virov energije na morju. V ustrezno utemeljenih izrednih okoliščinah se lahko obdobje podaljša za največ šest mesecev.