Daleč najpomembnejši razlog, zakaj se gospodinjstva ne odločijo za izvedbo ukrepov energetske učinkovitosti, je pomanjkanje finančnih sredstev, čemur sledita težavnost dogovora z vsemi (so)lastniki in zapletena prenova z vidika posegov v stavbo, kažejo rezultati raziskave v okviru projekta Care4climate, ki ga je izvedel Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (CEU IJS).

Na centru so pripravili raziskavo, v kateri so bili analizirani različni vidiki rabe energije v domovih, uporabe energetsko učinkovitih naprav in izvedenih energetsko učinkovitih prenov domov. Prvič v Sloveniji so bili na tako velikem vzorcu analizirani tudi pomen energetsko učinkovitega obnašanja in stališč gospodinjstev do okoljskih tem, stanje energetske in finančne pismenosti ter vpliv informiranja in energetskega označevanja na odločitve gospodinjstev v zvezi z energetsko učinkovitostjo. Na osnovi ugotovitev so na IJS pripravili tudi usmeritve za oblikovanje ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih.

Tako raziskava tudi kaže, da 41 odstotkov gospodinjstev meni, da je njihova stavba potrebna prenove, dobrih 50 odstotkov gospodinjstev pa navaja, da prenova ni potrebna oziroma je raba energije že zdaj nizka.

Avtorji raziskave tudi navajajo, da čeprav so na Eko skladu na voljo finančne spodbude za različne ukrepe energetske prenove stavb, subvencionirani ukrepi pomenijo le del dejansko izvedenih ukrepov gospodinjstev: najmanjši – manj kot tretjinski – del pri menjavi oken, največji – skoraj dvotretjinski – del pa pri vgradnji prezračevalnih sistemov z rekuperacijo. Raziskava je še pokazala, da bi kar 70 odstotkov gospodinjstev, ki je prejelo subvencijo Eko sklada, ukrep izvedlo, tudi če subvencije ne bi prejeli.

Največ gospodinjstev, ki je izvedlo ukrepe, je informacije dobilo pri prijateljih, sorodnikih in znancih. Sledijo izvajalci gradbenih del, mediji ter podjetja, ki prodajajo energente ali opremo. V okviru brezplačnega energetskega svetovanja Ensvet, ki ga nudijo na Eko skladu, je informacije pridobilo le 11 odstotkov gospodinjstev.

V raziskavi so ugotovili še, da gospodinjstva pri odločanju za izvajanje ukrepov največji pomen pripisujejo subvencijam ter brezplačnemu svetovanju. Pomembni se jim zdijo tudi digitalna spletna okolja oziroma platforme za iskanje, primerjavo ponudb in posvetovanje z energetskimi strokovnjaki ter možnost izdelave energetsko učinkovitih projektov na ključ.

Tako avtorji študije navajajo, da bo program subvencioniranja tudi v prihodnje ključen pri spodbujanju energetsko učinkovitih prenov v gospodinjstvih, saj je pomanjkanje sredstev najpomembnejša ovira za izvajanje prenov, prav tako pa so potencialni prihranki energije in stroškov najpomembnejši spodbujevalec takšnih prenov. 

Hkrati Center za energetsko učinkovitost (CEU) izpostavlja, da imajo v večstanovanjskih stavbah pomembno mesto pri energetskih prenovah dobro upravljanje stavbe, angažiranost lastnikov in zlasti redno vplačevanje v rezervni sklad, ki pomeni organizacijsko sposobnost v smeri skupnega delovanja lastnikov stanovanj.

Daleč najpomembnejši razlog, zakaj se gospodinjstva ne odločijo za izvedbo ukrepov energetske učinkovitosti, je pomanjkanje finančnih sredstev, čemur sledita težavnost dogovora z vsemi (so)lastniki in zapletena prenova z vidika posegov v stavbo, kažejo rezultati raziskave v okviru projekta Care4climate, ki ga je izvedel Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (CEU IJS).Daleč najpomembnejši razlog, zakaj se gospodinjstva ne odločijo za izvedbo ukrepov energetske učinkovitosti, je pomanjkanje finančnih sredstev, čemur sledita težavnost dogovora z vsemi (so)lastniki in zapletena prenova z vidika posegov v stavbo, kažejo rezultati raziskave v okviru projekta Care4climate, ki ga je izvedel Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (CEU IJS).