Če Evropa ne pospeši prehoda na nizkoogljične energetske tehnologije, se bo morala še vsaj desetletje zanašati na zemeljski plin, so povedali strokovnjaki.
Vprašanje ob tem ostaja, kako dolgo bodo podjetja še vlagala v pridobivanje plina, glede na to, da si Evropa prizadeva do leta 2050 doseči ničelne neto izpuste.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v svoji srednjeročni napovedi zapisala, da bodo naložbe v raziskovanje in proizvodnjo nafte in plina letos dosegle 528 milijard dolarjev – kar je najvišja raven po letu 2015 in okrog 11 odstotkov več kot leta 2022 – in junija akterje v sektorju pozvala, naj nadaljujejo z naložbami.
Kot pa je agencija povedala kasneje, je padec povpraševanja po fosilnih gorivih »dovolj strm«, da naložbe v nova naftna in plinska polja ne bodo potrebne.
»Naložbe v nova nahajališča bodo potrebne le, če svet ne bo uspel mobilizirati naložb v čisto energijo,« je dejala programska vodja v podnebnem mislišču E3G Lisa Fischer.
»Gre predvsem za to, kako se spopasti s tveganji na strani odjema,« je dodala in navedla, da IEA pričakuje višek povpraševanja po plinu ob koncu tega desetletja.
»Nove oskrbovalne poti lahko na kratki rok sicer zmanjšajo skrbi glede energetske varnosti, a le tam, kjer imajo lahko hiter razvoj in hitro povračilo,« je opozorila Fischer in spomnila na evropsko zavezo k zmanjšanju izpustov.
Na vprašanje, ali lahko Evropa doseže ogljično nevtralnost, če se še vedno zanaša na plin, je odgovorila, da plin v EU že zdaj povzroča več izpustov kot premog, torej dodatno porabo plina »težko obravnavamo kot prehodno«. »Dejansko so za večino aplikacij že na voljo rešitve, ki se ne zanašajo na plin, torej je razlaga, da je plin prehodno gorivo, skoraj povsem izgubila podlago.«
Evropa je morala zaradi ruske vojne proti Ukrajini poiskati alternative ruskemu plinu, kar je vključevalo uvoz večjih količin UZP in gradnjo infrastrukture za njegovo skladiščenje in prevažanje znotraj regije.
Lani se je v evropski sedemindvajseterici zaradi rekordno visokih cen zmanjšalo tudi povpraševanje po plinu, kar nekateri analitiki pričakujejo, da bo trajno – čeprav zmanjšanje morda ne bo tako občutno kot lani.
Kot napoveduje Inštitut za energetsko ekonomiko in finančne analize (IEEFA), bo zaradi zmanjšanja povpraševanja do leta 2030 več kot polovica evropske infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) ostala neizkoriščena.
Tudi Vincent Ayral, analitik pri JP Morgan, je potrdil potrebo po čimprejšnji zamenjavi UZP z bolj zelenimi gorivi, a dodal, da bo plin verjetno ostal »prva etapa prehoda«, dokler ne najdemo ekonomične rešitve za obsežno skladiščenje ali drugih brezogljičnih alternativ.
Kot je dejal Henry Edwardes-Evans, strokovnjak za plin in energijo za regijo EMEA pri družbi S&P Global Commodity Insights, bomo sicer plinske turbine še desetletja potrebovali za uravnoteženje energetskih sistemov. »Počasen prehod na alternativna goriva lahko pomeni, da bodo te turbine trajnejša in ne le prehodna rešitev.«
Povezave
Dokumenti
Povezani članki