Medtem ko je trg prožnosti v Sloveniji za velike igralce že odprt, vidijo v Petrolu pomanjkljivost na področju t.i. mikroprožnosti oziroma mikrofleksibilnosti, je na nedavnem dogodku na temo razvoja prožnosti in agregatorstva v Sloveniji ter ob predstavitvi evropskega projekta X-FLEX izpostavil Bojan Stojanović iz Petrola. Andraž Kordeš iz Borzena pa je pojasnil, da je pri vzpostavljanju trga prožnosti v Sloveniji največji izziv določiti najbolj ustrezen model vključitve neodvisnega agregatorja na trg za električno energijo.

Trg prožnosti v Sloveniji je za »neke večje porabnike, kot je Petrol, že odprt«, pojasnjuje Stojanović in dodaja, da pa je treba »določene korake narediti na področju mikroagregacije oziroma mikrofleksibilnosti, torej na ponudbi sistemskih storitev s strani mikronaprav, kot so denimo domače baterije določenih posameznikov, ali pa mikronaprave iz naših poslovnih objektov v Sloveniji«.

Še posebej ob uvedbi novega tarifnega sistema bi »vsi radi videli, da bi lahko tudi prebivalci oziroma podjetja z manjšimi kapacitetami, oziroma z več manjšimi razpršenimi viri, sodelovali na tem trgu«, je pojasnil.

Nov tarifni sistem, ki bo zaživel marca prihodnje leto, bo dal po njegovih besedah »zagotovo zagon« tudi temu delu trga prožnosti. Kot pravi, je absolutno potrebno, da prejmejo posamezniki dodatne »prilive iz svojih baterij«, saj se bo v nasprotnem primeru bistveno (celo za dvakrat) podaljšal čas povrnitve njihove investicije v baterijski sistem in sončno elektrarno. »To pomeni, da se bo tudi zanimanje na trgu za investicije v te sisteme zmanjšalo,« je poudaril.

Za ohranitev trenda solarizacije moramo po Stojanovićevih besedah najti načine, da se bodo »potrošniki oziroma drugi (manjši) udeleženci na trgu počutili gotove, da se jim omogoči sodelovanje na tem trgu in da dejansko dobijo neke dodatne koristi, če se jim po eni strani postavlja določene omejitve s samimi omrežninami«. Le z dodatnimi prilivi bodo lahko še naprej pokrivali svoje investicije in šli v smer razogljičenja, je dejal in dodal, da želijo v Petrolu vzpostaviti platformo, ki bo združevala vse »te mikronaprave« in z njimi ponuditi agregacijsko sistemsko storitev.

Po Stojanovićevi oceni se sicer slovenski trg prožnosti razvija ravno tako dobro kot zahodni, ki velja kot bolj razvit na tem področju. »Mislim, da niso veliko pred nami,« je povedal. Po njegovi oceni »smo vsi nekako pravi čas stopili na isti vlak« in vsi ob »pravem času« prepoznali pomembnost virov prožnosti za energetski sistem.

Sicer se strinja, da so na zahodu morda »nekoliko dlje« z vidika razvoja trga prožnosti, »a le zavoljo dejstva, ker so začeli prej s postavitvijo obnovljivih virov energije in so zato prišli prej do situacije v spremembah delovanja omrežja. Posledično so morali zato neke fleksibilnosti oziroma sistemske storitve začeti vpeljevati prej«.

So se pa po njegovih navedbah tako Eles kot SODO in Borzen »precej aktivirali, da bi uredili to področje« tudi v Sloveniji.

Petrol si kot ponudnik storitev in kot velik igralec na energetskem trgu »seveda želi, da bi bila pravila (na trgu prožnosti, op. a.) čim bolj jasna in enostavna, in bi bila možnost sodelovanja na tem trgu na voljo čim več subjektom«, je še povedal Stojanović na predstavitvi projekta X-FLEX.

Petrol sicer v okviru projekta igra vlogo vodje delovnega sklopa demonstracijskih projektov ter vodje pilotnih lokacij v Sloveniji in je med drugim na lokaciji v Ravnah na Koroškem namestil 6 MW P2H kotel, s katerim tudi ponuja sistemske storitve operaterju prenosnega omrežja.

Evropski projekt, ki se bo zaključil do konca septembra, sta v Sloveniji poleg Petrola izvajala še ljubljanska Fakulteta za elektrotehniko (LEST) in Elektro Celje. Poleg Slovenije pa so v projektu sodelovale tudi Avstrija, Grčija, Ciper in Bolgarija.

Ko govorimo o vzpostavljanju trga prožnosti v Sloveniji, je največji izziv določiti »najbolj ustrezen model vključitve neodvisnega agregatorja na trg za električno energijo, predvsem z vidika posledic, ki jih lahko različni modeli prinesejo«, je povedal Kordeš.

Ob upoštevanju velike palete različnih koščkov mozaika je treba obenem pripraviti model »z namenom, da se odprejo za agregatorje vse vrste trgov, ki obstajajo – od sistemskega trga, trga za dan vnaprej do trga znotraj dneva«, je dodal.

Borzen je zato skladno z zakonom o oskrbi z električno energijo (ZOEE) začel avgusta s pripravo analize stroškov in koristi, ki bo pokazala, ali trenutna pravila na trgu z elektriko v povezavi z agregatorji delujejo ali ne.

Kot je povedal Kordeš, bo analiza trajala do sredine decembra, ko bodo znani prvi rezultati. Na njihovi podlagi bodo nato pripravili povzetek priporočil in se »aktivirali v smislu obveščanja oziroma priprave javne obravnave morebitnega predloga spremembe pravil« na trgu z električno energijo v povezavi z agregatorji.