Medtem ko je morala Slovenija lani dokupiti nekoliko manj kot odstotno točko do obvezujočega 25-odstotnega deleža obnovljivih virov v celotni bruto rabi energije za leto 2020, bo letošnji slovenski primanjkljaj na tem področju po napovedih vsaj trikrat večji, pravi Dejan Paravan, član uprave in direktor za strateško inoviranje v GEN-I, ki poudarja, da je to področje »čista katastrofa«. Na drugi strani pa ima Slovenija dovolj degradiranih zemljišč in strešnega potenciala, da bi lahko v letu dni proizvedla toliko elektrike s pomočjo sončnih elektrarn, kot je v enem letu porabi, ocenjuje Marko Topič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.

Med letoma 2010 in 2020 je bila Slovenija po prirastu deleža obnovljivih virov energije zadnja v EU, je v okviru nedavne razprave na 12. Vrhu zelene energetike na Brdu pri Kranju v organizaciji Prosperie poudaril Paravan. Po njegovih besedah ni »nobene debate, da je treba nekaj narediti«.

V nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), katerega sprememba je že v pripravi, si je Slovenija zastavila cilj, da bo do leta 2030 dosegla 27-odstotni OVE delež.

Letos naj bi po napovedih dosegli okoli 22,5-odstotni delež obnovljivih virov, a če bo hidrologija slaba, bo delež nižji. To pomeni, da bomo morali verjetno dokupiti tri odstotne točke zelenih potrdil, ocenjuje Paravan. 

Medtem je Evropska komisija z načrtom REpowerEU svoj cilj za leto 2030 dvignila na 45 odstotkov - v svežnju Pripravljeni na 55 je bil ta cilj pri 40 odstotkih, pred tem pa 32 odstotkov obnovljivega deleža do 2030.

Če bi želeli vso elektriko, ki jo porabimo v Sloveniji, proizvesti iz sončnih elektrarn, bi potrebovali 1,5 odstotka ozemlja Slovenije, imamo pa dva odstotka degradiranih zemljišč, tudi strešnega potenciala je dovolj, ocenjuje Topič, ki meni, da bo morala država pospešiti vlaganja v večje sončne elektrarne, saj da je bila večina slovenskih naložb v obnovljive vire v zadnjem času zasebnih. »V luči elektrifikacije je sončna energija najbolj primerna,« je poudaril.

So pa cene manjših sončnih elektrarn zrasle - za 10 kW sončne elektrarne so trenutno med 1,1 do 1,3 evra na vat, pri velikih elektrarnah pa so cene tudi za polovico nižje, je še dejal in izpostavil trude raziskovalcev po povečanju krožnosti materialov, iz katerih sestojijo sončne elektrarne. Med njimi je omenil steklo, aluminij, silicij, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, polimerne materiale je medtem treba toplotno obdelati, ostanejo pa še srebro in nekateri drugi materiali. 

Slovenija je po njegovih besedah pred velikim izzivom. »Zeleni prehod je zelo pomemben. Imamo sicer dobro štartno zasnovo, vendar pa zaostajamo z zavezami,« je povedal Topič. Ob tem je pripomnil, da Sloveniji za zeleni preboj primanjkuje kadrov - ne le inženirjev, monterjev, temveč tudi kadrov v administraciji.

»Brez kadrov - strokovnjakov ne bomo udejanili zelenega prehoda. Vzgojiti moramo nov rod strokovnjakov. Na mladih bo naloga, da nam pomagajo pri zelenem prehodu.«

Večjo energetsko neodvisnost bomo po njegovih besedah dosegli z uvajanjem učinkovite rabe energije, torej s prihranki, »a se po drugi strani energentom in njihovemu uvozu ne bomo mogli izogniti še nadaljnjih pet let«, je prepričan. 

Čeprav npr. »razvijamo tehnologije, ki bodo omogočile izkoriščanje sončne energije za proizvodnjo solarnih goriv, tako v plinastem kot tekočem stanju, s čimer bomo zmanjšali energetsko uvozno odvisnost, preskoka zagotovo ne bo čez noč oziroma tudi ne do letošnje zime«. 

Je pa Topič prepričan, da bo nova vlada s svojim predsednikom Robertom Golobom Slovenijo popeljala na bolj trajnostno pot. »Najbolj pomembno je, da dosežemo energetsko neodvisnost« in prispevamo svoj delež k omilitvi podnebnih sprememb. Pri tem pa je treba izkoristiti vse energetske potenciale, ki jih imamo, poudarja. 

To so vodni viri, ki so »neprecenljivi za proizvodnjo električne energije«, nove črpalne hidroelektrarne, ki bodo dopolnjevale sončne elektrarne, pametna omrežja - tako na strani proizvodnje kot porabe in seveda učinkovita raba energije. Pri vsem omenjenem imamo po njegovih besedah še veliko neizkoriščenega potenciala, izkoristiti pa ga bomo morali »pospešeno«. »Tu nastopi vloga države, ki je obenem lastnica velikih in ostalih energetskih podjetij, da si, ne le zastavi ambicioznih ciljev, temveč jih udejani.«