V sklopu projekta OSMOSE ('Optimal System-Mix Of flexibility Solutions for European electricity' oz. optimalna sistemska mešanica rešitev prožnosti za evropski elektroenergetski sistem) projektni partnerji, med njimi sistemski operater prenosnega omrežja ELES in Holding Slovenske elektrarne (HSE), razvijajo tudi čezmejni energetski trg blizu realnega časa. Njihov cilj pri tem je podaljšati čas čezmejnega trgovanja, učinkovito povečati čezmejno izmenjavo energije in povečati vrednost konvencionalnih prožnih enot, s čimer bi iz preostalih virov prožnosti v elektroenergetskem sistemu pridobili kar največ in s tem omogočili večjo integracijo nestanovitnih virov.
O projektu, ki se je začel že leta 2019, zaključil pa naj bi se letos, sta nedavno ob robu konference slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED v Laškem spregovorila Elesov strokovnjak Gregor Goričar, vodja službe za relacije z inštitucijami EU, ki se v zadnjem času sicer intenzivno ukvarja tudi z izzivi spajanja elektroenergetskega sistema s sistemi za daljinsko ogrevanje, v okviru projekta OSMOSE pa koordinira integracijo razvitih rešitev v Elesovo IT okolje in izvedbo demonstracijskih testov skupaj s sodelavci, ter Miran Kavrečič, vodja oddelka splošne analitike v HSE, zadolžen tudi za izvedbo projekta OSMOSE.
V okviru projekta OSMOSE partnerji iščejo sinergije med potrebami po virih prožnosti na način, da se zagotovi več storitev iz enega vira prožnosti ali pa vzpostavijo hibridne rešitve, kar bo privedlo do stroškovno učinkovitega elektroenergetskega sistema. Sistemski operaterji RTE, REE, TERNA in ELES tako že izvajajo demonstracije z namenom povečanja potenciala številnih rešitev in virov prožnosti. Demonstracija, ki jo koordinira družba ELES, med Slovenijo in Italijo razvija nove mehanizme čezmejnega sodelovanja na področju izravnalnih trgov električne energije. Gre za razvoj nove prakse delovanja prenosnega sistema na eni strani in vzpostavitev novega poslovnega modela, ki bo koristil uporabnikom, ELES pa v projektu prepoznava predvsem priložnost, da sistemski operater neposredno vidi, kako lahko tak projekt zaživi v realnem življenju.
Kot poudarja Kavrečič, je prožnost izjemna priložnost, saj gre na koncu za optimizacijo na področju čezmejnega trgovanja, torej je pričakovati konkretne tržne učinke. »Ker so obnovljivi viri nestanovitni, so rešitve, kot jih riše OSMOSE, še toliko večja priložnost,« pravi Kavrečič, Goričar pa pridaja, da je tako danes že aktivna platforma, ki je sposobna znotraj 15 minut izračunati vse omejitve omrežja, varnostne faktorje, ki vplivajo na aktivacijo sistema, s pomočjo naprednega algoritma, ki upošteva tudi ekonomske kriterije, pa se najboljše ponudbe znotraj sistema tudi zares izvedejo.
Implementiranje v realno okolje je tako pomembno ne le za sistemske operaterje – v projektu sicer sodelujejo štirje operaterji, poleg Elesa še francoski RTE, španski REE in italijanska TERNA -, ampak tudi za vse tržne udeležence. Izziv pa ostaja, kako se še bolj približati realnemu času oz. kako še skrajšati sistemski čas. Prihodnost so po Goričarjevem »ocenjevalniki stanja« s pomočjo tehnologije WAMS in sposobnost tvorjenja t.i. skupnega modela omrežja celotne interkonekcije ENTSO-E.
»Šele ko bomo imeli vpogled v celotno topologijo širšega omrežja, skozi pretoke moči in omejitve, bomo lahko racionalizirali vse sistemske rešitve,« pravi Goričar, ki tako kot ključno izpostavlja spoznavnost omrežja blizu realnega časa.
Projekt OSMOSE je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020, njegova vrednost pa je 21,8 milijona evrov.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki