Nedavne ocene državnega sekretarja na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo, po katerih naj bi država do konca leta 2024 presegla 1 GW sončnih zmogljivosti, so morda glede na pričakovano povečanje agrovoltaike celo »preveč konservativne«.

Hrvaška, ki je nekoč na področju sončnih zmogljivosti zaostajala, je ob motnjah v dobavnih verigah in na energetskem trgu zaradi pandemije in ruskega vdora v Ukrajino ter posledičnega zakonodajnega odziva EU doživela preobrat, je pojasnil Srećko Tamburović z oddelka za obnovljive vire energije pri energetskem inštitutu Hrvoje Požar.

Država je po podatkih ministrstva za gospodarstvo v zadnjem letu več kot podvojila sončne zmogljivosti, predvsem zaradi številnih manjših elektrarn, ki so jih inštalirala podjetja in posamezniki. Do konca letošnjega leta bo tako najverjetneje dosegla 500 MW sončnih zmogljivosti, medtem ko so te konec leta 2022 znašale 224 MW.

Družba E.ON Hrvatska je pojasnila, da bo samo letos na strehah podjetij predvidoma inštalirala za dodatnih 37 MW sončnih panelov. Po podatkih E.ON-ovega sektorja energetskih infrastrukturnih rešitev so se inštalacije strešnih panelov letos v primerjavi z letom 2022 povečale za 60 odstotkov. Obenem so večji talni projekti zaradi novih pravil o priključitvi na omrežje zastali, so sporočili.

Energetski svetovalec Dalibor Hatić ob tem pričakuje v prihodnje še hitrejšo rast. Glede nedavne ocene Iva Milatića, državnega sekretarja na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo, da bo Hrvaška do konca leta 2024 verjetno presegla 1 GW, je dejal, da je »realistična«, a »morda celo nekoliko preveč zadržana in konservativna«.

Hrvaška državna uprava si prizadeva pospešiti postopke izdaje dovoljenj, je po elektronski pošti za Montel povedal Hatić. Agrovoltaične elektrarne, ki so bile v hrvaško zakonodajo vključene v začetku poletja, ob tem vidi ob poenostavljanju postopkov kot priložnost za rast.

Glavni omejevalni dejavnik za povečanje obsega sončnih elektrarn pri tem po njegovem mnenju ostajajo zmogljivosti hrvaškega prenosnega in distribucijskega omrežja. »Potrebovali bi velike naložbe in hitrejše sprejemanje odločitev [...], pri čemer ne bi smelo biti nobenih dvomov ali oklevanj,« je zaključil Hatić.