»V prvi polovici 2020 je elektrika iz sončne energije cenovno težko konkurirala na trgu, saj so zaradi pandemije koronavirusa veleprodajne cene elektrike močno upadle, nižja pa je bila tudi skupna poraba. Toda kljub temu so se solarne zmogljivosti v Evropski uniji v letu 2020 povečale za 11 % na 18,5 GW. Niti en sam analitik ni pričakoval takšnega pozitivnega izida pred šestimi meseci. Vseeno je letošnja rast še vedno 12 % nižja, kot je bilo predvideno v naših zadnjih tržnih perspektivah. Potrebno bo počakati do leta 2022, da bo povpraševanje po elektriki iz sončne energije nadoknadilo zaostanek zaradi pandemije koronavirusa,« je povedal Michael Schmela, vodja oddelka za razmere na trgu pri organizaciji SolarPower Europe, v spletnem seminarju o dokumentu EU Market Outlook, ki ga je organizacija SolarPower Europe pripravila v okviru poročila Solar Power 2020-2024.
Po navedbah poročila je Nemčija letos postavila za 4,8 GW solarnih zmogljivosti, kar je ponovno učvrstilo njeno mesto največjega trga s sončno energijo v Evropi, ki ga skoraj neprekinjeno ohranja že zadnjih 20 let. Med peterico največjih so se ji pridružile še Nizozemska (2,8 GW), lanskoletna vodilna sila Španija (2,6 GW), Poljska, ki je več kot podvojila letno uporabo sončne energije (2,2 GW), in Francija (0,9 GW).
Ob tem se pričakuje, da bodo v letu 2020, ki je bilo za sektor sončne energije presenetljivo pozitivno, sledila štiri leta še večjega povpraševanja. »V okviru srednjega scenarija pričakujemo dodatnih 22,4 GW v letu 2021, kar pomeni za 5 % višje povpraševanje od napovedanega lansko leto. Za nadaljnji dve leti pa smo še bolj optimistični, saj smo predvideli 27,4 GW za leto 2022 in 30,8 GW za leto 2023, kar pomeni povečanje rabe za 15 oz. za 18 % glede na naše napovedi iz 2019. Za leto 2024 pa pri SolarPower Europe pričakujemo, da bo povpraševanje preseglo 35 GW, kar bi pomenilo da bo skupaj nameščenih 253 GW solarnih zmogljivosti,« so zapisali avtorji poročila.
»Solarna tehnologija se je izkazala za veliko bolj odporno, kot smo pričakovali. A čeprav je večina držav članic Evropske unije potrdila sončno energijo v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, so ambicije glede solarnih zmogljivosti še veliko prenizke za boj proti podnebnim spremembam,« je zaključil Schmela.
Predstavnica Evropske komisije Paula Abreu Marques pa je povedala, da nedavno sprejet cilj Evropske unije, da izpuste toplogrednih plinov zmanjša za najmanj 55 % do leta 2030, zahteva od držav članic, da svoje podnebne ambicije povečajo. Poleg tega Komisija trenutno izvaja pomembne revizije okvirov Evropske unije, ki bodo okrepili uvajanje obnovljivih virov energije (OVE) na stroškovno učinkovit način.
»Kar se tiče premalo ambicioznih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, se moramo zavedati, da mnoge države članice načrte še sprejemajo. Razumeti je treba, da je to za nekatere med njimi popolnoma nova izkušnja, ki bo v celoti spremenila energetski sektor države. Državam članicam moramo pokazati primere dobrih praks pri stroškovno učinkovitem uvajanju OVE, izdaji dovoljenj ter priključitvi na omrežje, ki ne ogrožajo delovnih mest,« je še pojasnila Abreu Marquesova.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki