Čeprav se je evropski fotovoltaični trg v letošnjem letu zaradi koronavirusa skrčil, bo upad vseeno nižji od junijskih ocen, saj je bila tretja četrtina leta boljša od pričakovanj, je povedal Aristotelis Chantavas, predsednik združenja SolarPower Europe, na nedavnem SolarPower Summit 2020. Šef Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol pa je povedal, da bi lahko sončna energija v petih letih postala glavni vir električne energije v Evropi, če bi države sledile cilju doseči neto ničelne emisije.

»V letu 2019 se je na področju sončne energije v EU zabeležilo več novih proizvodnih zmogljivosti kot pri katerikoli drugi tehnologiji. Hkrati se je povpraševanje po novih sončnih elektrarnah več kot podvojilo na prek 16 GW,« je dejal Chantavas.

Chantavas je prepričan, da se bo tako hiter razmah sončne energije v Evropi še nadaljeval. »Zaradi koronakrize bo v letu 2020 viden rahel upad, ker pa je bila tretja četrtina leta boljša od pričakovanj, smo pri povpraševanju številke za letos popravili navzgor. Tako pričakujemo, da bo padec na trgu le 10 %, kar je precej manj od prek 30 %, ki smo jih napovedovali junija,« je poudaril Chantavas.

»Sporočilo tega je, da so sredstva, namenjena za okrevanje, že nekoliko pomagala, vendar pa bo potrebno še veliko pomoči,« je še dodal.

Po mnenju Chantavasa je predvsem »konkurenčna stroškovna struktura fotovoltaike tista, ki žene povpraševanje. Stroški elektrike iz sončne energije bodo po pričakovanjih nadaljevali impresiven padajoči trend tudi v prihajajočih desetletjih. Cena elektrike iz velikih sončnih elektrarn danes prekosi ceno za industrijske porabnike in to ne samo v sončnih predelih južne Evrope, temveč tudi na severu Evrope, kjer je bistveno manj sonca.«

»V okolju z nizkimi obrestnimi merami velike sončne elektrarne proizvajajo energijo z nižjimi stroški v primerjavi z veleprodajnimi cenami električne energije,« je pojasnil Chantavas.

Novi 750 milijard evrov težki instrument Evropske komisije za okrevanje po pandemiji, imenovan Next Generation EU, ponuja možnosti za nadaljnjo rast sončne energije, saj je »edinstvena priložnost za izkoriščanje prednosti sončne energije in zagotavljanje zaposlitveno intenzivnega, trajnostnega in pravičnega okrevanja,« meni Chantavas.

S tem v mislih je združenje SolarPower Europe pripravilo načrt za okrevanje na osnovi sončne energije, ki zahteva dodatne razpise na področju sončne energije, podporo držav članic EU pri odpravi tveganj za srednje velika podjetja, ki so pripravljena sklepati pogodbe o nakupu električne energije (PPA) iz obnovljivih virov ter prednostno financiranje elektroenergetske infrastrukture (prenosni in povezovalni daljnovodi, pametnejša distribucijska omrežja in njihova digitalizacija ter uvajanje hranilnikov na ravni stanovanjskih objektov in širše).

»Načrti za okrevanje morajo vključevati med drugim trdno industrijsko strategijo za sončno energijo na evropski ravni,« je poudaril Chantavas.

Chantavas tudi meni, da bi bilo treva strešne sončne elektrarne postaviti v ospredje evropske energetske tranzicije, saj so »ključni dejavnik evropske podnebno nevtralne strategije. Če bi strešne fotovoltaične sisteme namestili samo tam, kjer je to ekonomsko smiselno, bi lahko pokrili četrtino trenutnih evropskih potreb po električni energiji.«

»Vodik velja za ključni manjkajoči člen za doseganje podnebne nevtralnosti. Da pa bi postal pomemben steber prihodnjega energetskega sistema, ga je treba pridobivati iz obnovljivih virov. Danes je proizvodnja vodika iz obnovljivih virov še vedno v zgodnji fazi razvoja. Potrebujemo ambiciozne politike, ki bi spodbujale elektrifikacijo gospodarstva in zagotovile popolnoma trajnostno vodikovo gospodarstvo, zasnovano na obnovljivih virih,« je med drugim povedal Chantavas.

Kadri Simson, komisarka EU za energijo, je omenila, da bo EU do leta 2030 dosegla svoj trenutni cilj za obnovljive vire energije, ki je 32 %. Glede na to, da je Evropska komisija pred kratkim predstavila svoj načrt za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030 za vsaj 55 % glede na leto 1990 (povečanje glede na predhodni cilj 40 %), bo to zahtevalo tudi popravek cilja za obnovljive vire.

Po besedah ​​Simsonove Evropska komisija še ni podala uradnega predloga za povečanje cilja glede obnovljivih virov, saj pred tem potrebuje oceno učinka za sektor in za deležnike.

»Vendar glede na trenutno oceno učinka vemo, da bo za vsaj 55-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov do leta 2030 najverjetneje potrebno zagotoviti vsaj 65 % električne energije ter 40 % ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov energije, nekaj pa bo moral prispevati tudi promet. Skupaj bi delež obnovljive energije lahko dosegel med 38 in 40 % bruto končne potrošnje do leta 2030,« je pojasnila Simsonova. Predlog za novi cilj glede obnovljivih virov bo podan do junija 2021.

Toda ta novi cilj bo težko doseči, če se postopki za izdajo dovoljenj v Evropi ne bodo poenostavili in pospešili, je opozoril Chantavas. »Postopki za izdajo dovoljenj so preveč zapleteni in zelo dolgotrajni, kar lahko povzroča zamude pri projektih ter višje stroške razvoja projekta,« je pojasnil Chantavas.

V zvezi s tem je Simsonova omenila, da bo Komisija oktobra objavila individualno oceno vsakega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. »Potem lahko ocenimo ovire oz. ozka grla z vidika splošnega razmaha obnovljivih virov,« je še dodala.

Medtem pa zadnja publikacija IEA, World Energy Outlook, ki bo izšla 13. oktobra, kaže, da »če bo Evropa pripravljena in zmožna slediti svojemu neto ničelnemu cilju, bo sončna energija v petih letih postala številka ena v Evropi in prehitela vse druge vire,« je povedal Birol, ki koronakrizo vidi kot »edinstveno priložnost, ki bo podžgala globalno energetsko tranzicijo.«

Vendar pa Birol hkrati opozarja, da sončna energija za nadaljevanje svoje pozitivne rasti »potrebuje stabilne prihodke, zato so dolgoročne pogodbe kritične za financiranje.«

Poleg tega je potrebna določena pozornost s strani vlad in vladnih politik, da se sončno energijo vključi v elektroenergetske sisteme »na varen način«.

»Strešna fotovoltaika je za številne države ključnega pomena za povečanje zmogljivosti. S tem v zvezi morajo vlade nameniti dovoljšnjo pozornost oblikovanju ustreznih tarif za električno energijo,« je dejal Birol in dodal, da mora Evropa upoštevati tudi nove solarne tehnologije, kot so plavajoče sončne elektrarne, proizvodnja vodika iz sončne energije itd.