Za največje proizvodne naprave na obnovljive vire energije (OVE) je glede na načrt možnih lokacij, ki sta ga lani izdelala Eles in SODO, predvideno priključevanje na visokonapetostne nivoje. Medtem ko je SODO doslej prejel 15 vlog za izdajo soglasij za priključitev večjih proizvodnih naprav skupne priključne moči 37,4 MW na srednjenapetostno omrežje, Eles ni prejel nobene vloge za priključitev na prenosno omrežje, sta sporočila operaterja.

Sistemska operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja, družbi Eles in SODO, sta lani za namene usmerjanja investitorjev v izgradnjo večjih sončnih elektrarn v točke elektroenergetskega sistema z lažje izvedljivim priklopom izdelala pregled možnih lokacij in ocenjenega potenciala, kjer bi bilo primerno postaviti večje sončne elektrarne.

Izdelan pregled možnih lokacij priključitve na prenosni sistem družbe Eles je pokazal, da na ozemlju Slovenije obstaja 89 lokacij s tehničnih potencialom za postavitev strnjenih samostoječih večjih sončnih elektrarn z velikostjo vsaj 10 MW oziroma 58 lokacij, ki so primerne za hitro postavitev. Na teh lokacijah znaša potencialna skupna moč teh elektrarn 1.031 MW.

Medtem znaša skupni ocenjeni tehnični potencial možne vključitve večjih proizvodnih naprav na distribucijsko omrežje v razdelilne transformatorske postaje 110 kV/SN brez večjih vlaganj v omrežje 795 MW. Kot omenjeno, je SODO doslej prejel 15 vlog za izdajo soglasij za priključitev proizvodnih naprav skupne priključne moči 37,4 MW, ki bodo priključene v razdelilne transformatorske postaje 110 kV/SN. Informativnega povpraševanja potencialnih investitorjev pa je bilo za skupno preko 53 MW, so povedali v družbi.

Družba SODO je ob sodelovanju vseh petih elektrodistribucijskih podjetij oktobra lani obenem lansirala spletno aplikacijo SODOKart, ki omogoča geografski prikaz možnih točk priključitve z vidika potenciala obstoječega omrežja za priključevanje večjih proizvodnih naprav (nad 50 kW) neposredno na obstoječe elektrodistribucijsko omrežje. To ne vključuje priključevanja proizvodnih naprav za individualno samooskrbo, ki se priključujejo na notranje omrežje uporabnikov sistema. 

Ključni namen spletne aplikacije je usmerjanje investitorjev v priključitev večjih proizvodnih naprav na lokacije, kjer lahko že z obstoječim omrežjem takoj povečamo delež električne energije iz obnovljivih virov in tako skupaj zagotovimo energetsko neodvisnost širšemu krogu uporabnikov sistema. Prikazani so potenciali streh stavb in lokacije degradiranih območij, so pojasnili v SODO.

»Odzivi uporabnikov spletne aplikacije SODOKart so spodbudni. V prvem mesecu delovanja smo zabeležili preko 8.000 obiskov, sedaj pa se je število obiskov pričakovano umirilo in se giblje okoli 600 obiskov mesečno,« so povedali.

Trenutno pripravljajo tudi osvežitev podatkov o stanju omrežja, ki bo na voljo predvidoma še ta mesec. »Razmišljamo še o nadgradnji funkcionalnosti in prikazanih podatkov. Ob nadgradnji bomo uporabnike obvestili v sami spletni aplikaciji,« so nam še povedali.

Kot poudarjajo v SODO, je za doseganje večjega deleža obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije »nujen premik v smeri večjih proizvodnih naprav, priključenih na srednjenapetostne nivoje, kjer so proste kapacitete omrežja večje, hkrati pa je prisoten večji odjem«.

Kljub povečanim vlaganjem v distribucijsko omrežje zaradi enormnega porasta števila vlog za izdajo soglasij za priključitev ni možna priključitev vseh proizvodnih naprav za individualno samooskrbo, so še povedali v SODO in dodali, da je ena od možnosti za samooskrbo tudi gradnja večjih proizvodnih naprav in vključitev uporabnikov v skupnostno samooskrbo ali vgradnja hranilnikov električne energije.

Letos je bilo do vključno 28. februarja skupno izdanih 3.079 soglasij za priključitev samooskrbne proizvodne naprave, distribucije so prejele skupaj 3.557 vlog. Pri tem je skupni delež zavrnjenih vlog za izdajo soglasja za priključitev proizvodne naprave za samooskrbo zaradi tehničnih omejitev ali z omejitvijo delovne moči znašal 25,7 odstotka. Največ tovrstnih vlog je bilo zavrnjenih na distribucijskem območju Elektra Maribor, in sicer 472, kar pomeni 52,4 odstotka zavrnjenih vlog za izdajo soglasja za priključitev; skupno so sicer prejeli 900 vlog in izdali 805 soglasij za priključitev. Elektro Ljubljana je prejela 966 vlog za izdajo soglasja in jih zavrnila 23,8 odstotka ali 230 vlog (letos so izdali 667 soglasij), celjska distribucija pa je prejela 965 vlog in jih zavrnila 17,8 odstotka ali 172 vlog (izdali so 913 soglasij). Elektro Gorenjska je do konca februarja prejela 379 vlog, odobrila 378 in jih zavrnila 12 ali 3,2 odstotka, primorska elektrodistribucija pa je zavrnila 7,8 odstotka vlog, pri čemer jih je prejela 347, izdala je 316 soglasij.

Skupaj je bilo do konca februarja priključenih 2.507 proizvodnih naprav za samooskrbo, največ priključitev je bilo izvedenih na ljubljanskem distribucijskem območju (735 od prejetih 778 vlog), sledita mariborsko (607 od 818 prejetih vlog) in celjsko (575 od prejetih 599 vlog) elektrodistribucijsko območje. Na območju primorske distribucije so priključili 211 samooskrb (od 283 prejetih vlog za priključitev), gorenjska elektrodistribucija je priključila vseh 379.

Dodajmo, da so med izdanimi in zavrnjenimi soglasji za priključitev v letošnjem letu tudi vloge, ki so prispele v lanskem letu, so pojasnili v SODO.

Podatki o izdanih soglasjih za priključitev za proizvodne naprave za samooskrbo so objavljeni na spletni strani SODO na tej povezavi.