Mednarodna ekipa znanstvenikov, v kateri so tudi slovenski s Kemijskega inštituta, preučuje nove tehnične rešitve shranjevanja ter tudi pridobivanja toplote in elektrike s pomočjo aluminija kot nosilca energije. Pismo podpore projektu REVEAL je podpisal tudi Talum, ki je prispeval prve vzorce aluminija. 

Julija 2022 je raziskovalni konzorcij z devetimi partnerji iz sedmih različnih evropskih držav - Islandije, Slovenije, Norveške, Nizozemske, Češke, Nemčije in Švice - začel razvijati nov koncept shranjevanja obnovljive energije za daljša obdobja, kot so meseci ali celo leta, ki temelji na aluminiju kot nosilcu energije.

Čeprav je splošno znano, da je za proizvodnjo aluminija potrebne veliko energije, pa bi lahko to lastnost po oceni konzorcija koristno uporabili tudi v obratni smeri. V kubičnem metru aluminija je lahko namreč shranjene več energije kot v enaki količini kurilnega olja.

Kot je pojasnil Ivan Jerman s Kemijskega inštituta, ima aluminij dvakrat večjo volumetrično gostoto energije kot stisnjen metan (tekoči vodik na liter 2,3 kWh, aluminij pa 15 kWh).

Shranjevanje obnovljive energije za daljše obdobje je namreč velik problem, poudarja Jerman. Interes tako deležnikov, ki prenašajo energijo, kot tudi tistih, ki jo veliko porabljajo, je zato po njegovih navedbah velik.

V okviru projekta REVEAL pa raziskovalci preučujejo tudi tehnične rešitve za proizvodnjo toplote za ogrevanje in tudi elektrike s pomočjo aluminija.

V ta namen raziskovalci razvijajo reaktor, v katerem bosta nastajala vodik in toplota. »Vodik boste lahko uporabili za proizvodnjo električne energije z uporabo gorivne celice, toploto pa direktno za ogrevanje sanitarne vode in prostorov,« je pojasnil Jerman.

Med reakcijo nastane tudi aluminijev oksid v obliki belega prahu, ki bi ga potem po koncu kurilne sezone poslali v tovarno. V Sloveniji imamo na primer Talum, kjer bi čez poletje z uporabo zelene energije iz aluminijevega oksida znova proizvedli aluminij. »Izkoristek je v našem primeru okrog 67-odstoten«, je pojasnil Jerman. »To pomeni, da za reciklažo aluminijevega oksida potrebujemo 12 enot (zelene) energije, ven pa pridobimo dve enoti električne energije in šest enot toplote.«

Cikel bo tako sklenjen in brezogljičen, med drugimi prednostmi tovrstne rešitve, ki sloni na aluminiju, pa je Jerman navedel še enostavno hranjenje brez izgub, prenos obnovljive energije za daljše obdobje brez okoljskih vplivov, zaradi proizvodnje tako elektrike kot toplote pa teoretično tudi ne rabimo povezave z omrežjem.

Po oceni konzorcija bi bila ciljni uporabnik gospodinjstva, saj rabijo ogromno toplote in nekaj elektrike, je še navedel Jerman.

Poleg tehničnih vidikov bodo v projektu, ki bo trajal štiri leta, analizirali tudi stroškovno upravičenost in okoljske koristi te zamisli.

Za ogrevanje povprečnega družinskega stanovanja za celo sezono bi po Jermanovih navedbah potrebovali približno 300 do 500 kilogramov aluminijevih granul, poleg toplote pa bi lahko, kot že omenjeno, iz aluminija dobili še elektriko.

Decembra 2022 je cena aluminija znašala približno 2300 EUR/mt. »Seveda je trg tisti, ki bo dejansko pokazal ceno, in je danes še preuranjeno govoriti o strošku za sezono,« poudarja Jerman.

Med ovirami, ki otežujejo, da bi zamisel zaživela v praksi, Jerman navaja visoke temperature obratovanja reaktorja, pa tudi (varno) uporabo vodika v gospodinjstvih.

Raziskovalni projekt REVEAL sicer podpirata program Evropske unije Horizon ter švicarsko ministrstvo za izobraževanje in raziskave.