Slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za koriščenje sredstev sklada za okrevanje in odpornost (RRF), bo predvidoma potrjen na vladi 17. decembra. Sloveniji je v tem okviru na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Največji delež - 705 milijonov evrov nepovratnih in 1,6 milijarde evrov povratnih sredstev - je predvidenih za trajnostni in zeleni prehod, na nedavnem spletnem dogodku pojasnila Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in vodja operativne skupine za pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.
Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so v torek dosegli politični dogovor o svežnju za spoprijem EU s pandemijo covida-19, ki vključuje večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in instrument za okrevanje, katerega del je RRF. »Ko bo sprejet, bo ta sveženj v skupni vrednosti 1,8 bilijona evrov največji sveženj doslej, financiran iz proračuna EU. Pomagal bo obnoviti Evropo po pandemiji covida-19, da bo postala bolj zelena, bolj digitalna, odpornejša ter bolje pripravljena na današnje in prihodnje izzive,« so sporočili iz Evropske komisije in dodali, da bo 30 % sredstev EU porabljenih »za boj proti podnebnim spremembam, kar je doslej največji delež doslej največjega evropskega proračuna«.
A če je bila doslej povprečna absorbcijska sposobnost (sposobnost črpanja sredstev EU) Slovenije 300-400 milijonov evrov letno, bo morala država zdaj vložiti maksimalne napore v pripravo ustrezne vsebine in v povečanje te absorbcijske sposobnosti. V naslednjih letih bomo namreč morali črpati po milijardo ali več sredstev letno, ki jih bo treba tudi pravilno naložiti, je na spletni konferenci z naslovom ‘Ekonomska in družbena preobrazba Slovenije v času četrte industrijske revolucije’ dejala Monika Kirbiš Rojs.
Do konca leta 2029 je Sloveniji iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 in instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« na razpolago 10 milijard evrov, od tega je 3,6 milijarde evrov posojil, »za katera upamo, da bodo toliko ugodna, da jih bomo lahko tudi koristili«, je pristavila.
Obenem mora Slovenija do konca leta 2020 pripraviti končno verzijo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, da ga nato predloži v sprejemanje na ravni EU. »Računamo, da bo 1. decembra dokument usklajen tako z Evropsko komisijo kot z deležniki. Potrditev neke končne verzije dokumenta na seji vlade je predvidena 17. decembra. Potem bomo pripravljeni, da ga tudi formalno predložimo Evropski komisiji v pregled in potrditev,« je pojasnila Kirbiš Rojsova.
Cilji države pri pripravi omenjenega načrta so sicer zagotoviti odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, ublažitev socialnoekonomskih posledic pandemije in zagotoviti čim hitrejše okrevanje gospodarstva z vlaganji v ustrezno infrastrukturo ter v raziskave in inovacije ter krepitev ustreznega poslovnega okolja za podjetja, pravi Kirbiš Rojsova.
Dokument je razdeljen na deset področij. Od tega je pet področij povsem reformnih (trg dela, socialno varstvo, zdravstveni sistem, finančni in fiskalni sistm, debirokratizacija), pet pa je t.i. razvojnih stebrov, ki bodo podprti s strukturnimi spremembami. Ta področja so razdelili na trajnostni in zeleni prehod, digitalno Slovenijo, podporno okolje za podjetja, na znanju temelječo družbo ter turizem in kulturo, je naštela Kirbiš Rojsova in dodala, da bodo nekaj teh področij verjetno združili.
Kirbiš Rojsova je predstavila tudi predvideno razdelitev sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost po razvojnih stebrih in pojasnila, da največji delež (42 % oziroma 705 milijonov evrov) usmerjajo v področje trajnostnega in zelenega prehoda, sledi pa področje digitalizacije (20 % oziroma 346 milijonov evrov). »Načrtujemo številne investicije na področju okolja, na področju zelenega prehoda, vključno s krožnim gospodarstvom, na področju energetike (OVE, energetska učinkovitost), trajnostne mobilnosti …,« je omenila.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki